Search the digital library catalog

Abstract: Centralizacija javnega naročanja postaja trend po svetu in v Evropi v zadnjih letih, ki je narastel tudi zaradi gospodarske in finančne krize. Oblasti centralizacijo prepoznavajo kot sredstvo za zniževanje javne porabe in hkrati kot sredstvo za večjo učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Naloga obravnava institut centralizacije javnega naročanja z organizacijskega vidika, pri čemer proučuje njen koncept s teoretičnega vidika in analizira njene prednosti in slabosti. Predstavljena so izhodišča v zadnjih evropskih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki podrobneje urejata posamezna vprašanja v zvezi z že uveljavljenimi tehnikami centraliziranega naročanja v praksi držav članic preko centralnih nabavnih organov, priložnostnega skupnega javnega naročanja in čezmejnega skupnega javnega naročanja. Direktivi ne določata organizacijskih oblik centralizacije, temveč so te prepuščene nacionalnim ureditvam in praksi držav članic. Potekajo preko različnih oblik sodelovanja med naročniki (javno-javnih partnerstev), ki jih lahko razdelimo glede na podlage za nastanek sodelovanja (pogodbene in statusne) ter glede na tipe vključenih naročnikov (horizontalno, vertikalno in kombinirano sodelovanje). Optimalni model centralizacije ne obstaja, ampak lahko govorimo le o iskanju njegove najprimernejše oblike. Naloga analizira obstoječe stanje organizacije centralizacije javnega naročanja v Republiki Sloveniji s podanimi predlogi izboljšav ter predstavlja primerjalno ureditev centralizacije v Veliki Britaniji in Avstriji.
Keywords: centralizacija, decentralizacija, javno naročanje, naročnik, nabavni proces, vrednost za denar, centralni nabavni organ, javno-javno partnerstvo
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1649; Downloads: 171
Full text (1,58 MB)