| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
BESEDJE V ŠTAJERSKEM KUNGOŠKEM GOVORU
Daniela Golob, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Besedje v štajerskem kungoškem govoru je prikazana narečna podoba obmejnega kraja Zg. Kungote. Namen raziskovalnega dela je bil opis kungoškega govora na različnih jezikoslovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni) in razdeliti narečno besedje na prevzeto in neprevzeto na osnovi njihove etimologije po abecednem vrstnem redu. Narečno gradivo, ki je bilo zbrano na terenu v letu 2008, navaja odgovore po vprašalnici furlanskega atlasa ASLEF v eni raziskovalni točki. Zbiranje gradiva se je odvijalo po običajnem načinu v skladu z metodo snemanja in zapisovanja gradiva v slovenski fonetični transkripciji. Zapisane so bile nekatere dejavnosti, ki so v kraju že izginile. Kungoški govor je del kozjaškega govora, ki spada v severnoštajersko podnarečje. Govor je izgubil intonacijsko naglaševanje, naglašeni pa so le dolgi samoglasniki. Samoglasniški sistem je monoftongično-diftongičen: i:/i:¶, i:e, é:/eãe:, e:, e:¶/a:¶, a:, o:ú/a:ú, ó:, u:o, u:/u:ú. Razpoznavna značilnost govora je zatezanje samoglasnikov i in u ter diftongizacija stalno dolgega jata in etimološkega o v širok fonem. Kungoški govor na leksikalni ravni odraža germansko interferenco, ki je bistvena značilnost govora in dokaz večstoletnega vladanja tujega gospodarja v teh krajih, čeprav je zbrano gradivo pretežno slovensko narečno.
Keywords: severnoštajersko podnarečje zgornjekungoški govor kozjaški govor besedje štajerskega kungoškega govora jakostno naglaševanje nemške izposojenke ASLEF vprašalnica
Published: 29.05.2009; Views: 2050; Downloads: 246
.pdf Full text (451,29 KB)

2.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Keywords: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Published: 13.05.2010; Views: 2486; Downloads: 241
.pdf Full text (5,01 MB)

3.
MARIBORSKI POGOVORNI JEZIK V MOLIEROVI KOMEDIJI
Darja Čižek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mariborski pogovorni jezik v Molièrovi komediji predstavlja analizo govora v predstavi Plemeniti meščan, ki je bila premierno uprizorjena 23. februarja 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Odločitev, da plemeniti meščan, gospod Jourdain, v predstavi govori, kot danes govori mariborsko meščanstvo, po mnenju ustvarjalcev ni cenen domislek, s katerim naj bi teater v svojo dvorano privabil kar največ lokalnega prebivalstva, željnega zabave, ampak želja ustvariti kontrast med mestno mariborščino, ki jo govori gospod Jourdain, in privzdignjeno predpisano slovensko govorno normo, ki jo govorijo aristokrati in kulturniška elita v predstavi. Ker velja, da je gledališče elitni govorni medij, so v uvodu predstavljene osnovne značilnosti in opredelitve odrskega jezika. Ko govorimo o odrskem jeziku, govorimo dejansko o jeziku odrskih besedil. Tako bi morali razumeti tudi gledališki jezik. Besedilo uresničuje igralec s svojim gledališkim govorom, saj je odrski jezik tako pomemben del predstave, da lahko dostikrat rečemo, da je odrski jezik predstava sama. Na slovenskih gledaliških odrih se vedno bolj uporablja narečna izgovarjava, predvsem mestne govorice v uprizoritvah komičnega žanra. Komedija je tiste vrste žanra, ki se prilagaja občinstvu, jeziku okolja ali pa jeziku avtorja. Igranje v narečju je veliko bolj zapleteno kot igranje v zbornem ali pogovornem jeziku. Osnovno izhodišče naloge je neknjižna oblika jezika, mariborski pogovorni jezik, ki ga govori gospod Jourdain v krogu svoje družine, saj jezikovne rabe ne nadzoruje. V domačem okolju, v dialogih z ženo, lakajem in služkinjo je govorno najbolj sproščen. V analizi besedila, ki je bila narejena po tradicionalnih merilih jezikoslovja in zajema pregled glasoslovja, oblikoslovja, skladnje ter besedja, so zapisane in predstavljene značilnosti štajerske in panonske narečne baze.
Keywords: Ključne besede: odrski jezik, odrski govor, štajerska narečna baza, mariborski pogovorni jezik, SNG Maribor
Published: 26.10.2010; Views: 2191; Downloads: 162
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju
Nina Karničnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju prikazuje narečno podobo govora Lovrenca na Pohorju. Lovrenški govor se uvršča v severnopohorsko podnarečje, natančneje v koroško narečno skupino. Namen diplomskega dela je bil predstaviti Občino Lovrenc na Pohorju, podati glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti lovrenškega govora, zbrati živalske frazeme, ki se pojavljajo, in jih zapisati v narečju. Na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala še besedje za sklop Živali. Pri opisovanju značilnosti govora Lovrenca na Pohorju sem se oprla na monografijo Narečna podoba Dravske doline avtorice Zinke Zorko. Narečno gradivo je bilo posneto pri pogovorih z informatorji, kasneje pa zapisano v narečni fonetični transkripciji. Posneto je bilo tudi prosto pripovedovanje enega izmed informatorjev. Izdelala sem kratek slovar nekaterih manj znanih besed, ki so se pojavile v vprašalnici in v prostem pripovedovanju informatorja. Raziskava je pokazala, da so živalski frazemi še vedno zelo poznani in pri prebivalcih Lovrenca na Pohorju dokaj pogosto v rabi. Zbrala sem več kot 250 živalskih frazemov. Občanom so najbolj znani frazemi, v katerih nastopajo živali iz domačega okolja, medtem ko se frazemi z živalmi iz tujega okolja le redko pojavljajo. Opisala sem situacije, v katerih bi se zbrani frazemi pojavili. Precejšen delež živalskih frazemov predstavljajo primerjalni frazemi.
Keywords: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko podnarečje, govor Lovrenca na Pohorju, živalski frazemi, živalsko izrazje
Published: 14.12.2012; Views: 1633; Downloads: 279
.pdf Full text (5,11 MB)

5.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Keywords: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Published: 18.06.2013; Views: 2133; Downloads: 240
.pdf Full text (26,96 MB)

6.
SEVERNOŠTAJERSKI GOVOR V KRAJU KOZJAK NAD PESNIC IN ANALIZA DIALEKTIZMOV V ZAPISANIH PRAVLJICAH
Metka Roj, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektizmov v zapisanih pravljicah je prikazana narečna podoba kozjaškega govora. Uporabljeni sta bili metodi snemanja in zapisovanja v slovenski fonetični transkripciji. Na osnovi posnetega narečnega gradiva petih informatorjev, ki je bilo pridobljeno s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in strokovne literature, je kozjaški govor umeščen v narečno skupino. Predstavljeni so geografski in zgodovinski podatki o krajih v občini Zgornja Kungota. Osrednji del diplome predstavlja glasoslovna, oblikoslovna in skladenjska analiza ter besedje zapisanih pripovedi v posebni publikaciji z naslovom »Pravijo, da če..«, ki je nastala pod vodstvom Milene Lozar na Osnovni šoli Kungota. Pripovedi so bile izbrane naključno. Narejena je bila analiza štirih pripovedi starejših občanov Zgornje Kungote in treh pripovedi učencev, iz katerih je razvidno, da se prvotno narečje pri mlajših generacijah izgublja, medtem ko je med starejšo populacijo kozjaški govor še vedno ohranjen.
Keywords: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, kraj Zgornja Kungota, narečne pripovedi, kozjaško besedje v pripovedih.
Published: 28.01.2014; Views: 1037; Downloads: 94
.pdf Full text (1,86 MB)

7.
8.
Triptih Milene Korošec
Tone Petelinšek, Alenka Valh Lopert, Marko Jesenšek, Zinka Zorko, 2009, radio or television event

Keywords: slovenščina, jezik medijev
Published: 10.07.2015; Views: 345; Downloads: 21
URL Link to full text

9.
German loan words in the Prekmurje literary language of the Porabje literature and journalism
Anja Benko, Zinka Zorko, 2010, published scientific conference contribution abstract

Keywords: dialectology, loanwords, Prekmurje dialect, German loanwords
Published: 07.06.2012; Views: 995; Downloads: 19
URL Link to full text

10.
Translating from standard Slovene into Carinthian and the Prekmurje dialects in Slovene films
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2009, original scientific article

Abstract: The present article analyses the translating written standard texts into the Carinthian and Prekmurje dialects in the case of the Slovene films Svetneči Gašper and Boj na požiralniku, and also Halgato and Traktor, ljubezen, in rock'n'roll, and film speech, i. e. speech in the spoken dialogue. In theory the genre of film is already in itself a special language comprising specific expressive means, therefore the term film speech will be used to interpret theresults of the analysis. Its basic form is dialogue treated as an interaction between two or more persons and the scriptwriter defines the language variety used in the films. The Slovene standard language is one that appears in different forms, i. e. varieties. The present article deals with the social varieties divided into standard and non-standard varieties, dialects being part of the latter. The language spoken in Slovene films up to the late 1960s was mostly the Standard. The awareness of the Slovene language diversity/stratification soon started to reflect in Slovene film as one of therealities of contemporary life being implicated also in the entire film facture. Lovro Kuhar - Prežihov Voranc wrote his novels in the standard Slovene language while also introducing expressions from the Carinthian dialect. Most of the films made on the basis of his novels were in the standard social variety, only two Svetneči Gašper (the novel Pot na klop) and Boj na požiralniku were in the Carinthian dialect spoken in Mežiška Valley. The actors born in Carinthia use their dialect in the dialogue speech at all language levels. They preserve the Carinthian diphthongs ie and uo, the stresspoint with all the typical shifts of stress to the left and short vowelsalso in the middle of the word. The pitch patterns in the sentences and words are distinctly falling. The consonant l before back vowels is pronouncedas w (šwa for šla). Feminisation of the neuter, typical dialectal Carinthian endings and inflections for person prevail with most of the actors.Most interjections are also in dialect, usually those expressing mood and requests. With most of the non-Carinthian actors a standard basis is observed, with, however, the presence of dialectal lexemes. Both feature films Halgato (1994) and Traktor, ljubezen, in rockćnćroll (2006) are produced in the Prekmurje dialect despite the fact that the novels by Feri Lainšček on which they are based were written in standard Slovene: (1) Namestokoga roža cveti (1991), the prize-winning Slovene best film of the year, and (2) Vankoštanc (1994). The translating of the dialogic part of the script from the standard variety into the Prekmurje dialect in Traktor, ljubezen in rock ćnć roll was the work of the writer Lainšček himself, he being a native speaker of this dialect. The results of the analysis show that the phonological, morphological and lexical levels are close to the Prekmurje dialect, while the syntax is nearer to the regional spoken language. The analysis of the speech in Halgato shows that all the actors speak the languagevariety anticipated for them in the script, i. e. the Prekmurje dialect. The acoustic realisation of the sounds, groups of sounds, words, phrases etc. is most consistent with actors who are native-speakers of the Prekmurje dialect. Some minor deviations from the dialect system occur with other actors who had to learn the dialect, especially in terms of stress placement, quantity and quality of vowels and intonation.
Keywords: Slovene language, dialects, Slovene films, dialects, Carinthian dialect, Prekmurje dialect
Published: 07.06.2012; Views: 1331; Downloads: 22
URL Link to full text

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica