1. Lipoprotein(a) as a risk factor in a cohort of hospitalised cardiovascular patients : A retrospective clinical routine data analysisDavid Šuran, Tadej Završnik, Peter Kokol, Marko Kokol, Andreja Sinkovič, Franjo Naji, Jernej Završnik, Helena Blažun Vošner, Vojko Kanič, 2023, original scientific article Abstract: Lipoprotein(a) (Lp(a)) is a well-recognised risk factor for ischemic heart disease (IHD) and calcific aortic valve stenosis (AVS). Methods: A retrospective observational study of Lp(a) levels (mg/dL) in patients hospitalised for cardiovascular diseases (CVD) in our clinical routine was performed. The Lp(a)-associated risk of hospitalisation for IHD, AVS, and concomitant IHD/AVS versus other non-ischemic CVDs (oCVD group) was assessed by means of logistic regression. Results: In total of 11,767 adult patients, the association with Lp(a) was strongest in the IHD/AVS group (eβ = 1.010, p < 0.001), followed by the IHD (eβ = 1.008, p < 0.001) and AVS group (eβ = 1.004, p < 0.001). With increasing Lp(a) levels, the risk of IHD hospitalisation was higher compared with oCVD in women across all ages and in men aged ≤75 years. The risk of AVS hospitalisation was higher only in women aged ≤75 years (eβ = 1.010 in age < 60 years, eβ = 1.005 in age 60–75 years, p < 0.05). Conclusions: The Lp(a)-associated risk was highest for concomitant IHD/AVS hospitalisations. The differential impact of sex and age was most pronounced in the AVS group with an increased risk only in women aged ≤75 years. Keywords: acute myocardial infarction, aortic valve stenosis, atherosclerosis, cardiovascular diseases, cardiovascular risk, ischemic heart disease, lipoprotein(a), postmenopausal women Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 137; Downloads: 11
Full text (285,58 KB) This document has many files! More... |
2. |
3. Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijoNina Schweighofer, 2023, doctoral dissertation Abstract: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Keywords: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 425; Downloads: 41
Full text (3,15 MB) |
4. Transaxillary transcutaneous aortic valve implantation (TAVI)—our first case reportsNina Glavnik, Igor Balevski, Boris Robič, Jure Fluher, Jože Kučič, Vojko Kanič, 2023, other scientific articles Keywords: aortic stenosis, transcutaneous aortic valve implantation (TAVI), axillar artery, peripheral artery disease, percutaneous Published in DKUM: 18.07.2023; Views: 528; Downloads: 58
Full text (430,49 KB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
5. |
6. |
7. Telemetrično spremljanje bradikardnih motenj in vstavitev srčnega spodbujevalnikaAljaž Markuš, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Aritmije so motnje srčnega ritma. Bradikardije so nenormalno znižan srčni utrip.
Med bradikardije uvrščamo bolezen sinusnega vozla in atrio-ventrikularni (AV) blok I, II
in III. Bolniki z boleznijo sinusnega vozla potrebujejo zdravljenje z zdravili ali vstavitev
srčnega spodbujevalnika, bolniki z drugo- in tristopenjskim AV blokom pa zdravljenje z
zdravili, če je potrebno, namestitev začasnega spodbujevalnika, nato pa vsaditev
stalnega srčnega spodbujevalnika. Ključno vlogo pri zdravstveno negovalni oskrbi
bradikardnih bolnikov ima strokovno delo medicinske sestre. Namen diplomskega dela
je bil analizirati načine zdravljenja bradikardnih bolnikov in proučiti vlogo medicinske
sestre pri oskrbi tovrstnih bolnikov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 50 moških in ženskih bolnikov, ki so bili zaradi
bradikardnih motenj zdravljeni na Oddelku za kardiologijo in angiologijo. Kvalitativne
podatke smo zbrali z analizo znanstveno strokovne literature in bolniškim sprejemnim
listom za anamnezo. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo telemetričnega
opazovanja.
Rezultati: Bolnike z motnjami srčnega ritma nadzorujemo s telemetrično diagnostiko. (8;
16 %) proučevanih bradikardnih bolnikov je prejelo izključno zdravljenje z zdravili, (42;
84 %) opazovanim bolnikom pa so vstavili srčni spodbujevalnik.
Razprava in sklep: Anamnestični podatki v kombinaciji s telemetričnimi izsledki olajšajo
odločitev za operativno zdravljenje bradikardnih bolnikov z vstavitvijo srčnega
spodbujevalnika. Strokovno delo medicinske sestre je ključnega pomena za obravnavo
bradikardnih bolnikov ter ohranitev kakovosti njihovega življenja. Bradikardne motnje
srčnega ritma naraščajo, zato se potreba po zdravljenju z zdravili in operativnih posegih povečuje. Medicinska sestra mora biti na področju aritmij visoko izobražena in ustrezno
strokovno usposobljena, še zlasti ko gre za delo v triaži in urgentni medicini. Keywords: bradikardija, tahikardija, antiaritmiki, telemetrija, srčni spodbujevalnik Published in DKUM: 02.02.2022; Views: 1089; Downloads: 123
Full text (5,04 MB) |
8. |
9. Vpliv ledvične funkcije na preživetje bolnikov po trombozi v žilni opornici v koronarnih arterijahVojko Kanič, 2015, doctoral dissertation Abstract: Namen raziskave
Namen raziskave je bil opredeliti, ali kronična ledvična bolezen (KLB) po vgraditvi žilne opornice vpliva na dolgoročen izzid zdravljenja po kasnejši trombozi v žilni opornici (TŽO).
Teoretična podlaga za raziskavo
Bolniki s KLB imajo slabše rezultate zdravljenja po perkutani koronarni intervenci. Med samo perkutano koronarno intervenco lahko s kontrastom dodatno poslabšamo KLB. Ni nobenih podatkov, ali KLB po implantaciji žilne opornice vpliva na slabši izzid zdravljenja po kasnejši TŽO. Če bi bilo to res, bi lahko že ob implantaciji žilne opornice opredelili skupino bolnikov z večjim tveganjem za slabši izhod ob TŽO, ki bi jih lahko bolje spremljali in pazljiveje zdravili.
Metode dela
Pregledali smo podatke 4824 zaporednih bolnikov, ki so v našem centru imeli opravljeno perkutano koronarno intervenco od Marca 2004 do Aprila 2010. Izluščili smo 100 bolnikov, ki so utrpeli TŽO in jih spremljali do 31.12.2012. Povprečno smo jih spremljali 48,03±29,32 meseca (najmanj 30 in največ 98 mesecev). Opazovali smo samo bolnike z definitivno TŽO, opredeljeno po ARC (Academic Research Consortium) kriterijih. Spremljali smo podatke o smrti, miokardnih infarktih, ponovnih perkutanih ali kirurških revaskularizacijah. Podatke smo dobili iz bolnišničnega sistema, pregledi ali po telefonu. Primerjali smo skupino z in brez KLB po.implantaciji žilne opornice (KLBpoIŽO). KLB smo opredelili kot hitrost glomerulne filtracije < 60 ml/min/1,73 m2.
Rezultati
Bolniki s KLBpoIŽO so v opazovanem obdobju pomembno bolj umirali po TŽO, kot bolniki brez KLBpoIŽO (64,5% proti 17,4%; p <0,0001)(hi-kvadrat test). Sestavljeni končni koronarni dogodki (smrt, miokardni infarkt, ponovna revaskulariozacija) so bili prav tako pomembno pogostejši v skupini s KLBpoIŽO (83,9% proti 58,8%; p <0,021) (hi-kvadrat test). Pogostnost ponovnih miokardnih infarktov po TŽO je bila podobna v skupini z in brez KLBpoIŽO (32,3% proti 31,9%), pa tudi perkutanih in kirurških revaskularizacij je bilo podobno (41,9% proti 46,4%).
Smrt po TŽO sta napovedovali KLBpoIŽO (prilagojeno razmerje ogroženosti = adjusted HR 5,30; 95% interval zaupanja = CI 2,30 do 1,22; p < 0,0001) in starost več kot 75 let (adjusted HR 2,99: 95 % CI 1,27 do 7,05; p = 0,012).
Sestavljen končni koronarni dogodek po TŽO sta napovedovala KLBpoIŽO (adjusted HR 1,77: 95% CI 1,01 do 3,19; p = 0,049) in sladkorna bolezen (adjusted HR 1,78: 95% CI 1,02 do 3,01; p = 0,041).
Zaključek
Bolniki s KLBpoIŽO, starejši od 75 let umirajo pogosteje po TŽO. Bolniki s KLBpoIŽO, ki imajo ob tem še sladkorno bolezen, pa utrpjio po TŽO bistveno več sestavljenh končnih koronarnih dogodkov.
Z določitvijo KLBpoIŽO lahko že ob implantaciji žilne opornice opredelimo skupino bolnikov, ki bo ob TŽO imela pomembno večje tveganje za slab izhod. Na te bolnike moramo biti pozorni že ob implantaciji žilne opornice. TŽO lahko poskusimo preprečiti pri njih s podaljšanim dvojnim protitrombocitnim zdravljenjem, z novimi zdravili ali kombinacijo obojega. Individualno prilagojeno dvojno protitrombocitno zdravljenje glede na bolnikovo KLB in tveganje za krvavitev bi lahko bila najvarneje. Trenutno ni nobenih podatkov o varnosti takšnih pristopov. Do takrat moramo te bolnike po implantaciji žilne opornice skrbno spremljati, jim razložiti nevarnosti TŽO in krvavitev, da bodo čimbolj upoštevali navodila zdravljenja. Keywords: perkutana koronarna intervenca, tromboza v žilni opornici, ledvična funkcija, smrt, miokardni infarkt, revaskularizacija Published in DKUM: 27.01.2016; Views: 2325; Downloads: 192
Full text (2,38 MB) |
10. Smernice za odkrivanje in zdravljenje periferne arterijske bolezniAleš Blinc, Miloš Šurlan, Tomaž Ključevšek, Tomislav Klokočovnik, Vojko Kanič, Anton Lobnik, Matija Kozak, Mišo Šabovič, Pavel Poredoš, 2004, review article Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1881; Downloads: 49
Link to full text |