1. |
2. Viktor Vrbnjak 1934-2005Vlasta Stavbar, 2025 Abstract: Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim poglobljenim raziskovanjem in bogatim védenjem o zgodovini Štajerske v 19. in prvi polovici 20. stoletja ter z odličnim poznavanjem življenja in dela številnih posameznikov, ki so pustili svoj pečat v politični, kulturni in narodovi zgodovini, pomembno prispeval k slovenskemu zgodovinopisju. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi pobudo za izdajo publikacije ter pridobivanje Vrbnjakove osebne zapuščine v Rokopisno zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor. Sledijo trije vsebinski sklopi, v katerih je predstavljeno življenje in delo Viktorja Vrbnjaka z bibliografijo, sledi sklop objav dveh Vrbnjakovih še ne objavljenih referatov, ki sta del zapuščine in sta za namen objave opremljena z dodatnimi opombami. Publikacija pa se zaključuje s spominskimi zapisi štirih Vrbnjakovih sopotnikov. Posamezna poglavja dopolnjuje slikovno in dokumentarno gradivo iz osebne zapuščine ali iz fondov ustanov, v katerih je Vrbnjak pustil svoj pečat.
Keywords: Viktor Vrbnjak, biografije, bibliografija, osebne zapuščine, raziskovalno delo, spomini
Published in DKUM: 11.06.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (8,81 MB)
This document has many files! More... |
3. Starejše rokopisne pesmarice vzhodnoslovenskega prostora : Razstava v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor2024, catalogue Abstract: Današnji vzhodnoslovenski prostor zaje-ma geografsko območje vzhodne Štajerske med Dravo in Muro, kjer prebivalci govori-jo prleško in slovenskogoriško narečje, ter območje Prekmurja vse do današnje meje z Madžarsko. Ta prostor je bil v preteklosti del širšega jezikovnega in literarnega sistema, ki se je pričel oblikovati že v srednjem veku z ustanovitvijo vzhodnofrankovske mejne gro-fije Spodnje Panonije, ki je obsegala območje med rekama Donavo in porečjem Save. Prek-mursko ozemlje je že konec 11. stoletja preš-lo pod pravno oblast Ogrske, cerkvenouprav-no pa je bilo pridruženo zagrebški in györski škofiji (od 1777 sombotelski). Današnjemu slovenskemu prostoru se je priključilo šele po razpadu Avstro-Ogrske, leta 1919, z izjemo ozemlja ob zgornji Rabi in okolici Monoštra. Prekmurci so gojili svojo lastno književnost vse od 16. stoletja, nanjo pa so imele precej-šen vpliv kajkavska, gradiščanska in madžar-ska literarna tradicija. Knjižni jezik se je uve-ljavil v Küzmičevem prevodu Nove zaveze (1771), od polovice 19. stoletja pa so ga pre-kmurski pisci uveljavljali v vseh funkcijskih zvrsteh jezika. Prvi danes znani tiskani knji-gi prekmurskih Slovencev sta katekizem in abecednik (1715, 1725). Kljub temu pa obstoj številnih rokopisov, predvsem pesmaric, do-kazuje kontinuirano literarno ustvarjanje Prekmurcev vsaj od 16. stoletja pa do prve svetovne vojne, ko so tudi protestantski pisci sprejeli skupno slovensko knjižno normo.
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (28,31 MB)
This document has many files! More... |
4. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, catalogue Abstract: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Keywords: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 665; Downloads: 111
Full text (58,28 MB)
This document has many files! More... |
5. Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza 100 letIrena Urankar, 2022 Abstract: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je ena izmed najstarejših institucij za izobraževanje odraslih v Sloveniji. V 100 letih smo delovali pod raznimi imeni in različnimi družbenimi sistemi, a zmeraj za potrebe ljudi v lokalni in širši skupnosti. Vsaj v zadnjih dveh desetletjih smo prispevali veliko tudi k poglabljanju partnerskega sodelovanja in povezovanju različnih institucij v lokalnem in regionalnem okolju.
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 621; Downloads: 100
Full text (68,72 MB)
This document has many files! More... |
6. Maks Kavčič 1909–1973 : ob predaji osebne zapuščineVlasta Stavbar, Metka Kavčič, Meta Gabršek-Prosenc, 2022 Abstract: Rokopisno gradivo Univerzitetne knjižnice Maribor je pomemben in najbolj dragocen del fonda knjižnice. Predstavlja zbirko edinstvenega, včasih zasebnega gradiva, ki je s predajo v hrambo knjižnici postalo del narodove in univerzalne kulturne ustvarjalnosti ter s tem kulturne dediščine. Svoj izvor ima v osebni avtorski stvaritvi, ki postane javnosti znana šele ob objavi. Gradivo je pestro tako po vsebini kot obliki in načinu nastanka. Večina gradiva v zbirki je bila podarjenega (posamično ali v sklopu večjih zapuščin), manjši del pa je bil pridobljen z nakupi. Osebne zapuščine pričajo o naravi osebnih, literarnih in drugih stikov ustvarjalcev, razkrivajo genezo posameznih literarnih, znanstvenih in umetniških del in so relevantno biografsko gradivo. Več kot dvajsetim osebnim zapuščinam, ki so bile pridobljene v zadnjih dvajsetih letih v Rokopisno zbirko UKM, se je kot donacija pridružila tudi osebna zapuščina akademskega slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga profesorja Maksa Kavčiča.
Keywords: Maks, Kavčič, zapuščina, umetniška dela, profesor
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 809; Downloads: 140
Full text (32,74 MB)
This document has many files! More... |
7. Avguštin Stegenšek (1875–1920) : ob stoletnici smrti2020, catalogue Abstract: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 989; Downloads: 0 |
8. Specifičnost kadrov v domoznanski dejavnostiSandra Kurnik Zupanič, Varja Praznik, Vlasta Stavbar, 1997, published professional conference contribution Abstract: Izhodiščno tezo, da je specifičnost kadrov v domoznanski dejavnosti pogojena s specifičnostjo te dejavnosti v knjižnici, so rezultati raziskave potrdili. Med strokovnimi kadri v 61-ih knjižnicah, ki so bile zajete v raziskavo, se z domoznansko dejavnostjo ukvarja 53 ljudi oz. 8 %. Raznolika delovna opravila, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, so oblikovala poseben lik ("realni tip") domoznanca, ki je v eni osebi zbiralec, obdelovalec in posredovalec domoznanskega gradiva in informacij, raziskovalec, publicist, avtor razstav, obiskovalec domoznanskih prireditev in še kaj. Z navedenimi lastnostmi se močno približuje teoretično zasnovanemu liku ("idealnemu tipu") domoznanca.
Keywords: domoznanstvo, domoznanske zbirke, bibliotekarji, knjižnice
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1286; Downloads: 46
 Link to full text |
9. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2012/2013Dunja Legat, Branka Kerec, Jerneja Ferlež, Branka Kerec, Bernarda Korez, Vesna Lorenc, Bojan Oštir, Vlasta Stavbar, Kristina Šrot, 2014, other monographs and other completed works Published in DKUM: 07.08.2015; Views: 2471; Downloads: 100
Full text (1,97 MB) |
10. |
