| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sinteza in karakterizacija maghemitnih nanodelcev (γ-Fe2O3) za aplikacije v osmotskih procesih
Vita Petek Regoršek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je sintetizirati maghemitne nanodelce (γ-Fe2O3) oblečene s polietilenglikolom (PEG) in primernim osmotskim tlakom, ki so načrtovani za uporabo pri čiščenju vod z metodo napredne osmoze (FO). V diplomski nalogi smo izvedli tri različne postopke priprave magnetnih maghemitnih nanodelcev. Prav tako smo za oblačenje delcev uporabili surfaktant PEG s tremi različnimi molskimi masami. Glede na izbrane možnosti smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) in rentgenske praškovne difrakcije (XRD) karakterizirali sintetizirane nanodelce. Iz rezultatov smo ocenili velikost nanodelcev s pomočjo Scherrerjeve enačbe. Prav tako so rezultati TGA in RTG analize pokazali, da pri segrevanju vzorcev pride do transformacije iz maghemita v hematit pri temperaturi okoli 600 °C, kar se ujema s podatki v literaturi. Meritve osmotskega tlaka pa so pokazale, da tako pripravljeni delci za načrtovano aplikacijo niso primerni, saj niso izkazovali dovolj velikega osmotskega tlaka pri načrtovanju vtoka pri FO.
Keywords: maghemit, termogravimetrična analiza, rentgenska praškovna difrakcija, oblačenje delcev
Published: 29.10.2015; Views: 625; Downloads: 92
.pdf Full text (1,95 MB)

2.
Karakterizacija zeta potenciala votlo-vlaknastih membran
Vita Petek Regoršek, 2018, master's thesis

Abstract: Zeta potencial dobiva vse večji pomen pri karakterizaciji površinskih lastnosti in učinkovitosti filtrov in membran, ki se uporabljajo v različnih procesih čiščenja vode. Poleg ploskovnih membran so pogosteje uporabljene polimerne membrane v obliki kapilar (membrane votlih vlaken). Kompleksna geometrija votlo-vlaknastih membran ter pomembnost karakterizacije notranje in zunanje površine izzove analitsko metodo površinskega zeta potenciala. Do danes je analiza površinskega naboja ploščatih membran s pomočjo pretočnega potenciala in pretočnih meritev že zelo dobro raziskana, medtem ko je karakterizacija zunanje površine votlo-vlaknastih membran še ostaja nepojasnejena. Namen naloge je pridobiti kvantitativne rezultate zeta poteniciala za zunanjo površino votlo-vlaknastih (ang. hollow fibre (HF)) polimernih membran. Primerjava dobljenih rezultatov za serijo HF membran za ultrafiltracijo s tistimi, dobljenimi za ploščate membrane iz istega polimera, bodo razjasnile učinke vgradnje vzorcev v merilno celico za določanje zeta potenciala. Da bi raziskali ta problem, smo določili zeta potencial za tri polimerne materiale: polietersulfon (ploska membrana), polietersulfon (HF) in poliviniliden fluorid (HF) za mikrofiltracijo ter ultrafiltracijo. Rezultati zeta potenciala za HF membrane so potrdili, da je možna karakterizacija zunanje površine HF membrane. Rezultati so pokazali tudi večje razlike med zeta potencialom zunanje strani FS in HF PES membrane. Pri merjenju pH v odvisnosti od zeta potenciala smo določili izoelektrično točko tako za FS kot tudi za HF membrane.
Keywords: Votlo-vlaknaste membrane, porozne membrane, karakterizacija membran, elektrokinetična karakterizacija, zeta potencial, pretočni tok.
Published: 07.06.2018; Views: 349; Downloads: 58
.pdf Full text (2,95 MB)

3.
MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRU
Vita Petek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Keywords: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Published: 19.10.2016; Views: 716; Downloads: 138
.pdf Full text (901,04 KB)

4.
Modra frankinja kot osnova vinskega turizma v Sevnici
Vita Petek, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Osrednji produkt sevniškega vinskega turizma je modra frankinja, ki je po kakovosti in razširjenosti glavna rdeča sorta v vinorodni deželi Posavje. Žal pa prepoznavnost in vključenost v turizem še nista na takšnem nivoju, kot bi si turistični deležniki želeli. Problem, ki smo ga reševali v magistrskem delu je, kako modro frankinjo še bolj vključiti v turistično ponudbo Sevnice. Pri svojem raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer: metodo deskripcije, metodo analize vsebine, delno strukturiran intervju (z vinarji, vinogradniki in strokovnjaki vinske stroke smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja). Analiza je pokazala, da je vinski turist visoko izobražen, radoveden človek, ki se spozna na vino. Zanimajo ga lokalna vina in njihova zgodba. Ocenjuje se, da pripada višjemu sloju, na potovanju pa ga poleg vina zanimajo tudi samo področje, pridelava in vinska klet. Ugotovitve glede modre frankinje so pokazale, da je to tisto rdeče vino, ki ima v Posavju idealne pogoje, da se razvije v žlahtno in žametno vino Posavja ter da intervjuvanci poznajo pridelke/izdelke iz modre frankinje, da pa ni dovolj zastopana v trgovskih verigah in da večina intervjuvancev to sorto vina povezuje z mestom Sevnica. Na osnovi naše raziskave ob koncu magistrskega dela predlagamo konkretne turistične produkte.
Keywords: modra frankinja, Sevnica, vinski turizem, vinski turist, Posavje
Published: 23.08.2018; Views: 345; Downloads: 95
.pdf Full text (2,27 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica