| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spoprijemanje vodje negovalnega tima z zdravstvenim absentizmom
Vita Klobučar, 2023, master's thesis

Abstract: V delovnem okolju, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je tudi večja verjetnost, da bo prisotnega manj zdravstvenega absentizma. Z lastno raziskavo smo tako želeli ugotoviti, kako absentizem posredno in neposredno vpliva na vodjo oddelka ter preostali negovalni tim. Metode: uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji raziskovanja na podlagi polstrukturiranega intervjuja med vodji 5 oddelkov terciarnega zavoda. Pridobljene odgovore smo analizirali s pomočjo kod in kategorij. Iz deskriptivnih kod smo ustvarili 8 tem in 19 podtem, ki smo jih predstavili tabelarično. Rezultati: absentizem je v raziskanih oddelkih terciarnega zavoda pogosta težava. Najpogostejši vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni zaposlenih, odsotnosti zaradi nege otrok ter psihofizične bolezni kot posledica preobremenjenosti na delovnih mestih. Vodje se največkrat poslužijo prerazporeditev, ki pa niso vedno lahko obvladljive, kar se nemalokrat zrcali na kakovosti opravljenega dela. Vodje največkrat ocenjujejo, da je vzrok za problematiko absentizma predvsem pomanjkanje kadra. Razprava in sklep: skrb za zdravo delovno okolje in odnose ima voditeljstvo, ki je prvo odgovorno za ukrepe na področju zmanjšanja pojava zdravstvenega absentizma.
Keywords: odsotnost z dela, zdravstveni delavec v zdravstveni negi, izgorelost, bolniški stalež
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 231; Downloads: 50
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenju
Vita Klobučar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena. Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Keywords: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Published in DKUM: 20.07.2017; Views: 2637; Downloads: 519
.pdf Full text (676,74 KB)

Search done in 5.88 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica