1. Primerjalna analiza davčnih spodbud za zeleni prehod v izbranih državah EUTadeja Fajs, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana problematika davčnih spodbud kot enega ključnih instrumentov za pospeševanje zelenega prehoda v Evropski uniji. Osrednje raziskovalno jedro predstavlja primerjalna analiza Nemčije, Švedske, Slovenije, Poljske in Bolgarije, s katero je mogoče prepoznati razlike v oblikovanju davčnih ukrepov ter njihov vpliv na obseg trajnostnih naložb. Analiza je pokazala, da se razvitost držav odraža v obsegu in strukturi davčnih spodbud, pri čemer razvitejše države ponujajo širše nabor davčnih olajšav, usmerjenih v obnovljive vire energije, e-mobilnost ter raziskave in razvoj, medtem ko manj razvite države uvajajo bolj selektivne ukrepe z omejenim učinkom. Rezultati potrjujejo, da davčne spodbude pomembno vplivajo na povečanje okoljskih naložb, vendar se njihova učinkovitost med državami razlikuje. Ključni sklep je, da davčne spodbude predstavljajo pomemben mehanizem za pospeševanje zelenega prehoda.
Keywords: Davčne spodbude, zeleni prehod, trajnostne naložbe, Evropska unija, okoljske politike, podnebne spremembe
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (1,54 MB) |
2. Izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičninŠpela Lavrič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičnin (CRE) in vpliv teh tveganj na finančno stabilnost bank iz držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na obdobje 2017–2023, ko so se evropski trgi soočili s pomembnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, spremembe v delovnih navadah, rast e-trgovine in zaostritev monetarne politike.
Rezultati kažejo, da je trg poslovnih nepremičnin v zadnjih letih izrazito cikličen. Po stabilni rasti do leta 2019 je pandemija povzročila skoraj 50-odstotni padec investicij, sledilo je kratkotrajno okrevanje leta 2021, ki sta ga poganjali logistika in industrija, nato pa je v letih 2022–2023 prišlo do novega upada, povezanega z višjimi obrestnimi merami in strožjimi pogoji financiranja. Med državami izstopajo Nemčija kot največji, a hkrati ranljiv trg, Švedska s posebno volatilnostjo ter Italija in Španija z manjšimi, a stabilnejšimi obsegi naložb.
Empirični del magistrskega dela prikazuje, da posojila zavarovana s poslovnimi nepremičninami v povprečju predstavljajo 15,3 % celotnih bančnih portfeljev v Evropski uniji, pri čemer v nekaterih državah, kot so Ciper, Estonija, Litva in Latvija, presegajo 25 %. Povprečno razmerje med posojili zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami in kapitalom kaže, da so banke v povprečju skoraj v celoti kapitalsko obremenjene s tem segmentom. Najranljivejše so manjše države z visoko koncentracijo posojil in nižjimi kapitalskimi blažilniki, zlasti Estonija in Belgija. Na drugi strani države, kot so Francija, Finska, Švedska in Irska, izkazujejo večjo stabilnost zaradi nižje izpostavljenosti in močnejše kapitalske zaščite.
Nedonosna posojila so se v povprečju zmanjševala, a ostajajo visoko tvegan segment v nekaterih državah, pri čemer pokritost z rezervacijami močno variira, od nadpovprečnih vrednosti na Portugalskem in v Bolgariji do razmeroma nizkih v Nemčiji in na Švedskem.
Ugotovitve potrjujejo, da stabilnost bančnega sistema Evropske unije ni enakomerno porazdeljena. Manjši bančni sistemi z visoko koncentracijo teh posojil in slabšo kapitalsko zaščito so bistveno ranljivejši, medtem ko večji in kapitalsko močnejši sistemi izkazujejo večjo odpornost.
Keywords: evropske banke, poslovne nepremičnine, izpostavljenost nepremičninam, bančna tveganja, trg poslovnih nepremičnin.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,62 MB) |
3. Spremembe na področju potrošniškega kreditiranjaBarbara Vrčkovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na preučevanje vpliva sprememb potrošniškega kreditiranja. Opredelili smo potrošniško kreditiranje in predstavili vse njegove ključne lastnosti in udeležence. Ugotovili smo, da obstaja več vrst potrošniških kreditov, kot so osebni, zeleni, hitri in revolving krediti. Preučili smo tudi zakonodajni okvir v Sloveniji, ki temelji na ZPotK-2, in ugotovili, da ta zakon temelji na Direktivi 2008/48/ES. To direktivo bo zamenjala Direktiva 2023/2225/EU, saj sta hiter tehnološki razvoj in digitalizacija prinesla pomembne spremembe na trg potrošniških kreditov. Opisali in ugotovili smo poglavitne rešitve in ključne novosti predloga zakona ter kakšen jenjegov vpliv na potrošnike in kreditodajalce.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšen je odziv potrošnikov na spremembe. Raziskali smo, koliko jih je že kdaj najelo potrošniški kredit, za kakšen namen in če ali bi se za ta kredit odločili še enkrat odločili za ta kredit., malo Mmanj kot polovica anketiranih je že najela kredit, niso pa vsi mnenja, da bi se zanj to še enkrat odločili. Ugotovili smo, da je samo tretjina (31 %) seznanjena s predlogom Zakona o potrošniških kreditih. in nNajveč jih je za to zanj izvedelo prek medijev. Ugotovili smo tudi, da so ljudje mnenja, da spremembe o ZPotK-3 niso dovolj jasno predstavljene javnosti in da največ anketirancev želi dobiti te informacije na spletnih straneh bank.
Keywords: kreditojemalec, kreditodajalec, potrošnik, kreditna pogodba, potrošniški kredit, potrošniško kreditiranje, Direktiva 2008/48/ES, Direktiva 2023/2225/EU
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,80 MB) |
4. Primerjava dveh ključnih tržnih mehanizmov na trgu kripto imetij in delniškem trguDomen Lukacs, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo dveh ključnih tržnih mehanizmov
– mehanizma ponudbe in povpraševanja ter mehanizma regulacije – v kontekstu
dveh bistveno različnih finančnih trgov: klasičnega, reguliranega delniškega trga ter decentraliziranega in delno nereguliranega trga kripto imetij. Osrednji namen raziskave je bil analizirati, kako institucionalni okvir in raven regulacije vplivata na oblikovanje cen, stabilnost ter vedenje tržnih udeležencev v obeh okoljih.
V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi delovanja tržnih mehanizmov,
posebnosti posameznih trgov, pomen regulacije ter ključna tveganja, ki
spremljajo kripto trg – zlasti visoka volatilnost, omejena likvidnost in
izpostavljenost manipulacijam.
Rezultati empirične analize delno potrjujejo vse tri raziskovalne hipoteze.
Ugotovljeno je, da ima mehanizem ponudbe in povpraševanja večji neposredni
vpliv na oblikovanje cen na trgu kripto imetij kot na delniškem trgu, kjer so cene močneje vezane na fundamentalne dejavnike. Regulacija se je izkazala kot
ključen stabilizacijski element delniškega trga, medtem ko njena odsotnost na
kripto trgu vodi v večjo nepredvidljivost. Poleg tega so bila kripto imetja v
analiziranem obdobju statistično bolj volatilne od delnic, kar je razvidno iz višjih standardnih odklonov dnevnih donosov ter izrazitejših odzivov na dogodke.
Diplomsko delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju razlik med urejenimi in
neurejenimi trgi ter opozarja na potrebo po nadaljnjem razvoju globalno
usklajenih regulativnih okvirov za digitalna sredstva. Obenem potrjuje, da
zaupanje, transparentnost in institucionalna podpora predstavljajo ključno
infrastrukturo stabilnih in učinkovitih finančnih trgov.
Keywords: finančni trgi, kripto imetja, regulacija, povpraševanje in ponudba
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,06 MB) |
5. Metode proračunskega načrtovanja za izboljšanje osebnih financTian Kitek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Metode proračunskega načrtovanja za izboljšanje osebnih financ« preučuje, kako lahko različni pristopi k razporejanju prihodkov in izdatkov prispevajo k večji finančni stabilnosti in dolgoročni blaginji posameznika. V teoretičnem delu so predstavljene štiri izbrane metode proračunskega načrtovanja – pravilo 50/30/20, sistem z ničelno osnovo, ovojnični sistem in metoda »najprej plačaj sebi«. Opisane so njihove glavne značilnosti, prednosti in slabosti, ter možnosti prilagajanja glede na življenjske okoliščine in finančne cilje.
Analiziran je tudi vpliv finančne discipline, motivacije in dostopa do informacij na uspešnost uporabe teh metod, pri čemer je izpostavljena tudi vloga sodobnih digitalnih orodij. Velika pozornost je pa tudi namenjena prilagajanju proračunskih metod na podlagi različnih življenjskih situacijah in osebnim finančnim profilom.
Empiričen del temelji na anketni raziskavi posameznikov v Sloveniji, ki je omogočila kvantitativno oceno hipotez. Rezultati potrjujejo, da so zaposleni bolj ozaveščeni o proračunskih metodah kot študentje in brezposelni, ter da je največja ovira pri uporabi teh metod pomanjkanje ozaveščenosti o njihovem obstoju in delovanju. Ugotovljeno je tudi, da ženske izkazujejo večje zanimanje za dodatno učenje o proračunskem načrtovanju kot moški.
Delo tako ponuja celovit vpogled v pomen in uporabnost proračunskega načrtovanja kot orodja za odgovorno upravljanje osebnih financ ter izpostavlja potrebo po večji finančni pismenosti in dostopnih, prilagodljivih rešitvah, ki bi metode približale širšemu krogu uporabnikov.
Keywords: proračunsko načrtovanje, analiza metod proračunskega načrtovanja, finančna pismenost, osebne finance
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,00 MB) |
6. Kako razvoj platform za množično financiranje vpliva na investiranje fizičnih osebŽiga Jeršič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Kako razvoj platform za množično financiranje vpliva na investiranje fizičnih oseb« preučuje, kako sodobne tehnologije in digitalizacija vplivajo na spremembe v investicijskem vedenju posameznikov. V teoretičnem delu naloge so predstavljene glavne značilnosti množičnega financiranja (ang. crowdfunding), vključno z njegovimi oblikami – donacijsko, nagradno, posojilno in lastniško – ter zgodovinski pregled razvoja platform, kot so Kickstarter, Seedrs in GoFundMe.
Analizirane so tudi prednosti in slabosti tega alternativnega modela financiranja, pri čemer so izpostavljene večja dostopnost, nižji vstopni prag ter večja transparentnost, kot tudi določena tveganja, povezana z zlorabami, pomanjkanjem regulacije in čustvenim odločanjem. Posebna pozornost je namenjena vplivu tehnologij, kot so umetna inteligenca, algoritmi strojnega učenja, blockchain ter pametne pogodbe, ki povečujejo učinkovitost in varnost kampanj.
Empirični del naloge temelji na anketi, izvedeni med slovenskimi uporabniki, ki je omogočila kvantitativno oceno hipotez. Rezultati potrjujejo, da so mlajše osebe bolj seznanjene z množičnim financiranjem, da je socialna bližina pomemben dejavnik podpore projektom, da platforme prispevajo k občutku varnosti in da je crowdfunding za marsikoga smiselna alternativa bankam.
Delo s tem ponuja vpogled v dinamičen razvoj investicijskega okolja in spreminjajočo se vlogo fizičnih vlagateljev v digitalni dobi.
Keywords: množično financiranje, analiza investiranja, tveganje, diverzifikacija investiranja
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (946,13 KB) |
7. Vpliv modela "kupi zdaj, plačaj pozneje" na finančne navade mladihNeli Rukelj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Način plačila »Kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL) se je v zadnjih letih uveljavil kot ena najhitreje rastočih oblik digitalnega financiranja, ki pomembno vpliva na finančne navade mladih odraslih. To je vrsta obročnega plačila, ki zmanjšuje takojšnje finančno breme nakupov in omogoča hitrejši dostop do potrošnje, hkrati pa povzroča zaskrbljenost glede odgovorne uporabe, dolgoročnih posledic in regulativnega nadzora. Teoretični del diplomske naloge analizira razvoj plačilnih metod, posebne značilnosti modela BNPL ter njegove psihološke in finančne učinke na mlajše generacije, s posebnim poudarkom na tveganjih impulzivnega trošenja in podcenjevanju stroškov. Empirična analiza, ki temelji na anketi, izvedeni med mladimi v Sloveniji, kaže, da storitve BNPL najpogosteje uporabljajo mlajši uporabniki zaradi njihove dostopnosti. Rezultati so potrdili povezavo med nižjo finančno pismenostjo in povečanim tveganjem negativnih dolgoročnih posledic, kot so višja stopnja zadolženosti. Poleg tega so ugotovitve pokazale, da so mlajše generacije bolj nagnjene k uporabi BNPL v primerjavi s starejšimi skupinami, kar potrjuje generacijski značaj njene uporabe. S pridobljenimi podatki smo ugotovili, da je BNPL dvorezen meč, saj na eni strani povečuje finančno fleksibilnost in dostopnost za mlade uporabnike, na drugi strani pa povečuje nevarnost neodgovornega trošenja. Zmanjševanje teh tveganj zahteva kombinacijo boljše finančne pismenosti, preglednih praks ponudnikov in jasnejšega regulativnega okvira.
Keywords: BNPL, plačilne metode, finančna pismenost, impulzivna poraba, zadolženost, regulacija.
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (3,47 MB) |
8. Naložbe gospodinjstev v državne obvezniceAna Pečovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na analizo naložb gospodinjstev v državne obveznice, pri čemer raziskuje osnovne značilnosti in posebnosti teh finančnih instrumentov. V nalogi so podrobno obravnavane različne naložbene strategije, tveganja in faktorji, ki vplivajo na vrednotenje obveznic. Posebna pozornost je namenjena primerjavi obveznic Slovenije in Evropske unije glede na donosnost, bonitetne ocene in tveganja, kar ponuja vpogled v konkurenčnost slovenskega obvezniškega trga. Raziskava prav tako preučuje vpliv obrestnih mer na donosnost državnih obveznic. Na podlagi ankete, izvedene med slovenskimi gospodinjstvi, so analizirana njihova stališča, vedenje in odločitveni procesi glede naložb v državne obveznice, kar omogoča oblikovanje priporočil za izboljšanje naložbenih strategij in povečanje finančne pismenosti.
Keywords: državne obveznice, vlaganje, tveganje, obrestna mera, donosnost, naložbene strategije.
Published in DKUM: 25.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,12 MB) |
9. Naklonjenost digitalnemu bančništvu in uporabi umetne inteligence v bančnih storitvahTeja Kosi, 2025, master's thesis Abstract: Digitalizacija bančnega sektorja je neposredna posledica širše digitalizacije gospodarstva in predstavlja ključno spremembo v načinu kako posamezniki dostopajo do bančnih storitev. Sodobne tehnologije vključno z internetom, pametnimi telefoni in naprednimi informacijskimi ter komunikacijskimi sistemi omogočajo uporabnikom, da svoje bančne transakcije opravljajo na daljavo brez potrebe po obisku bančne poslovalnice. Tradicionalni način opravljanja bančnih storitev se je tako preoblikoval iz fizične prisotnosti v digitalno okolje. Digitalno bančništvo postaja čedalje pomembnejši del vsakdanjega življenja, saj uporabnikom zagotavlja udobje, hitro obdelavo storitve in stalno razpoložljivost ne glede na čas ali lokacijo. V zadnjih letih digitalno bančništvo presega osnovno funkcijo elektronskega izvajanja transakcij in se razvija v celovit sistem naprednih storitev pri čemer ima umetna inteligenca čedalje pomembnejšo vlogo. V dobi prelomnih tehnologij je pojav umetne inteligence temeljito izboljšal delovanje bančnega sektorja. Uvajanje umetne inteligence v bančne procese ni več izbira, temveč nujno orodje za izpolnjevanje vse višjih pričakovanj strank. Čeprav digitalno bančništvo podprto z umetno inteligenco omogoča hitrejše, učinkovitejše in zanesljivejše izvajanje storitev pa je stopnja njegovega sprejemanja s strani splošne javnosti še vedno v začetni fazi. Zato je preučevanje sprejemanja digitalnega bančništva ter vključevanja umetne inteligence v bančne storitve izjemno pomembno. V tem okviru se magistrsko delo osredotoča na preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje novih tehnologij v bančništvu ter analizo stališč, pomislekov in pričakovanj posameznikov. Rezultati raziskave kažejo, da so ljudje na splošno naklonjeni uporabi digitalnega bančništva, saj v njem prepoznavajo številne prednosti od katerih najbolj izstopa možnost dostopa do bančnih storitev kjerkoli in kadarkoli. Analiza rezultatov prav tako ne razkriva bistvenih razlik med posameznimi starostnimi skupinami glede uporabe digitalnih bančnih rešitev. Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev umetno inteligenco v bančnih storitvah dojema kot koristno orodje, zlasti v kontekstu večje varnosti in omogočanju boljšega pregleda nad svojimi izdatki. Kljub temu se pri posameznikih še vedno pojavljajo pomisleki zlasti glede prekomernega zanašanja na umetno inteligenco in možnih napak v njenih algoritmih, kar lahko vpliva na počasnejše sprejemanje naprednih tehnologij.
Keywords: digitalno bančništvo, umetna inteligenca, sprejemanje tehnologije, uporabniška izkušnja.
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,07 MB) |
10. Naklonjenost digitalnemu evru v slovenskem prostoruSara Kolar, 2025, master's thesis Abstract: Digitalni evro bi dopolnil obstoječe oblike gotovine in bančnih vlog ter prispeval k sodobnejšemu, varnejšemu in bolj vključujočemu finančnemu sistemu v evroobmočju. Namen raziskave je bil proučiti stališča prebivalcev Slovenije do digitalnega evra, njihovo stopnjo seznanjenosti, raven zaupanja v ta projekt ter morebitne pomisleke, pri čemer so v ospredju demografski dejavniki, kot so starost, spol in izobrazba.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem digitalnega denarja, prednosti, slabosti in uvajanje le tega. Poudarek je na razlikovanju med zasebnimi in javnimi oblikami digitalnega denarja, pri čemer je digitalni evro predstavljen kot oblika CBDC, ki bi jo izdala in zagotavljala Evropska centralna banka. Obravnavani so tudi razlogi za njegovo uvedbo, kot so zmanjšanje uporabe gotovine, zaščita monetarne suverenosti, spodbujanje inovacij v plačilnem prometu in zmanjšanje odvisnosti od tujih ponudnikov plačilnih storitev. Predstavljena so tehnološka in pravna vprašanja, ki spremljajo uvedbo digitalnega evra, vključno z vprašanji varstva osebnih podatkov, preprečevanja pranja denarja in zagotavljanja kibernetske varnosti.
Empirični del magistrskega dela temelji na anketnem vprašalniku, kjer smo raziskovali stopnjo seznanjenosti z digitalnim evrom, izraženo podporo njegovi uvedbi, zaupanje v institucije, ki ga razvijajo, pomisleke glede zasebnosti in varnosti ter potencialne vplive demografskih dejavnikov. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo deskriptivne statistike in primerjav med skupinami, pri čemer so bile preverjene tudi hipoteze o večji naklonjenosti digitalnemu evru med mlajšimi in bolj izobraženimi posamezniki.
Rezultati raziskave kažejo, da je splošna seznanjenost z digitalnim evrom med slovenskimi prebivalci še relativno nizka, kljub temu pa obstaja zmerna podpora njegovi uvedbi, zlasti med mlajšimi in bolj izobraženimi anketiranci. Pomemben dejavnik zaupanja predstavlja percepcija o nadzoru nad osebnimi podatki ter transparentnosti informacij s strani Evropske centralne banke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so posamezniki, ki že danes pogosteje uporabljajo digitalne oblike plačevanja, bolj odprti za uvedbo digitalnega evra. Med glavnimi pomisleki anketirancev prevladujejo vprašanja o varnosti, zaščiti zasebnosti ter strah pred pretiranim nadzorom s strani države.
Magistrsko delo zaključuje, da je za uspešno implementacijo digitalnega evra ključno obsežno obveščanje in izobraževanje javnosti, zagotavljanje tehnične varnosti in varovanja zasebnosti ter okrepljeno zaupanje v institucije, ki bodo upravljale z novim digitalnim plačilnim sredstvom. Digitalni evro v Sloveniji ima potencial, da prispeva k bolj dostopnemu, učinkovitemu in sodobnemu plačilnemu sistemu, vendar mora njegova uvedba temeljiti na vključujočem pristopu, ki bo upošteval pomisleke državljanov in zagotovil njihovo zaupanje.
Keywords: digitalni evro, centralnobančne digitalne valute, digitalizacija, digitalne valute, prihodnost gotovine
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,89 MB) |
