1. Orodja za testiranje zmogljivosti podatkovnih baz : diplomsko deloVid Koblar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je podrobneje predstavljenih več informacijskih orodij, ki spremljajo zmogljivosti podatkovnih baz. Opisano je delovanje, logika in praktična uporaba teh orodij na dejanskih primerih, ki so bili uporabljeni v diplomskem delu.
Cilj diplomskega dela je prikazati, kako so različne primerjave orodij lahko v pomoč pri izbiri najbolj primernega orodja za uporabnikove potrebe. Predstavljene so primerjave, ki obsegajo načine zaračunavanja storitve, ceno storitve, funkcionalnosti, ki jih orodje ponuja, enostavnost povezovanja z bazo in predstavitvijo matrik. Orodja, ki smo jih uporabili tekom diplomske naloge za primerjavo, so Database Performance Monitoring, Datadog in Site24x7.
Keywords: Podatkovna baza, orodja, zmogljivost, primerjava, testiranje.
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 613; Downloads: 56
 Full text (1,83 MB) |
2. Silobran - primerjalna analiza med izbranimi državami : magistrsko deloMateja Koblar, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga primerja ureditev instituta silobrana v izbranih državah z evropskim kontinentalnim pravom in državah t. i. sistema common law. Obrambno dejanje silobrana je navadno posledica protipravnega napada na življenje ali telesno integriteto posameznika. V sodobnem pravnem svetu takšno ravnanje ne more biti skladno z zakonom, zato večina držav dovoli obrambo zoper njega. Posamezniku nudi možnost obrambe zoper takšen napad, ne da bi mu grozila kazen za njegovo dejanje. Seveda mora tak posameznik upoštevati zakonske omejitve, če se želi uspešno sklicevati na institut silobrana. V nalogi so primerjane tovrstne zakonske omejitve v izbranih evropskih državah in državah sistema common law. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Institut silobrana v vseh primerjanih državah, če je uspešno dokazan in sprejet na sodišču, pomeni, da storilec ne bo odgovarjal za dejanje, ki v drugačnih okoliščinah pomeni kaznivo dejanje. Ugotovljeno je bilo, da se največje razlike v ureditvi instituta silobrana pojavljajo med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in sistemom common law, kar je tudi pričakovano, saj imata sistema drugačno pravno podlago. Večje razlike med izbranimi državami v ureditvi v evropskem kontinentalnem sistemu niso bile ugotovljene. Še najbolj izstopa Republika Avstrija, ki za razliko od ostalih sprejema ozko pojmovanje varovanih dobrin. Institut silobrana ima po našem mnenju dvojno naravo: po eni strani je bistven za pravičen pravni sistem, po drugi strani pa storilcu nudi izhod in opravičilo za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje in dejanje silobrana se razlikujeta po okoliščinah, v katerih se je dejanje zgodilo. Prav zaradi te dvojne narave je nujno potrebno, da je silobran strogo pravno in zakonsko reguliran, opredeljen in nadzorovan.
Keywords: silobran, kazensko pravo, kazenski zakonik, mednarodno kazensko pravo, anglosaški pravni sistem, primerjalna analiza, magistrska dela
Published in DKUM: 19.06.2018; Views: 2271; Downloads: 286
Full text (1,66 MB) |
3. Preiskava kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete - primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Koblar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava postopek preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete. Za kazniva dejanja ekološke kriminalitete je v večini primerov glavni razlog dobiček, saj je okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki lahko zelo drago. Včasih do onesnaženja z nevarnimi in s strupenimi snovmi lahko pride po nesreči ali iz malomarnosti, zato vseh onesnaženj okolja ne moremo definirati kot kaznivo dejanje. Ker je storilec kaznivih dejanja ekološke kriminalitete lahko vsakdo izmed nas, je tovrstna kazniva dejanja zelo težko preiskovati. Želeli smo se podrobno seznaniti s postopkom preiskave kraja kaznivega dejanja ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji ter izvesti primerjavo med obema postopkoma, kar smo naredili z uporabo različnih raziskovalnih metod.
Ugotovili smo, da imata obe državi postopek preiskave kraja kaznivega dejanja dobro urejen ter da se postopka preiskave v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, tako kot je bilo glede na skupno zgodovino pričakovati, razlikujeta le v nekaterih malenkostih. Razlika je v tem, da ima Republika Srbija opredeljene in zapisane specifičnosti pri ogledu kraja kaznivega dejanja posameznih kaznivih dejanj ekološke kriminalitete ter da nima funkcije preiskovalnega sodnika. Poleg tega se postopka razlikujeta v usposobljenosti in strokovnosti preiskovalcev, opremi in tehnologiji, v pogostosti in številu izvedenih preiskav oziroma ogledov krajev kaznivih dejanj ter strukturi kaznivih dejanj.
Z namenom, da se ekološka kriminaliteta omeji, je treba krepiti ekološko zavest med državljani, s čimer je treba začeti že pri otrocih, strožje kaznovati storilce ekološke kriminalitete, dobro opremiti preiskovalce ekoloških kaznivih dejanj (nuditi strokovna izobraževanja s področja varstva oziroma varovanja okolja ter tudi več denarja, ki ga potrebujejo za izvedbo potrebnih raziskav), posvetiti več pozornosti in denarja odkrivanju naravi prijaznih snovi in materialov (obnovljivi viri energije ipd.). Najti bomo morali srednjo pot med napredkom in učinkovitim varstvom okolja, če želimo naravo ohraniti tudi za svoje potomce.
Keywords: ekološka kriminaliteta, ogled kraja, preiskovanje, preiskovalni organi, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1846; Downloads: 135
Full text (623,71 KB) |
4. |
