1. Kanvas poslovnega modela specializirane spletne trgovine z eko pohištvomMateja Domiter, 2020, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega projekta je izdelava celostnega kanvas poslovnega modela za specializirano spletno trgovino, ki posluje na slovenskem trgu. Gre za poslovanje med končnim uporabnikom in podjetjem (B2C). Podjetje ima vizijo postati vodilni ponudnik dizajnerskega eko pohištva na domačem trgu.
Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem - teoretičnem delu - predstavimo pojem podjetništva, poslovne ideje in opredelimo poslovni model ter njegove sestavine. Opišemo elektronsko poslovanje, njegove oblike in podrobneje opredelimo spletno prodajo glede na pravno uredbo, načine plačil, potek oglaševanja preko spleta in optimizacijo spletne trgovine. Ker je obravnavana spletna trgovina trajnostno naravnana, opredelimo tudi trajnostno poslovanje in nekatere okoljske vidike, kot je okoljska ozaveščenost.
V drugem – aplikativnem delu - izdelamo celosten kanvas poslovni model in združimo opisano teorijo s prakso. Podrobneje predstavimo obravnavano podjetje ter opredelimo rešitve za povečanje prodaje in prepoznavnosti podjetja na slovenskem trgu, kot so: podrobnejša opredelitev ciljne skupine kupcev, podrobnejša opredelitev ciljev podjetja in strategij za doseganje le-teh, analiza slovenskega trga in konkurence podjetja, proučitev metod spletnega oglaševanja in izdelava finančne projekcije podjetja za obdobje treh let.
Keywords: Poslovni model, kanvas poslovni model, spletna prodaja, trajnostno poslovanje, okoljska ozaveščenost
Published in DKUM: 06.01.2021; Views: 1688; Downloads: 249
 Full text (1,74 MB) |
2. Pomen zdravstveno terapevtskih kolonij za socialno vključenost in samostojnost posameznikov s cerebralno paralizoTamara Orlović, 2019, master's thesis Abstract: Ena izmed oblik socialnega vključevanja hendikepiranih posameznikov so tudi terapevtski tabori oziroma zdravstveno terapevtske kolonije, ki se v okviru različnih organizacij in društev organizirajo po vsem svetu. Njihov cilj je socializacija, pridobivanje izkušenj in opremljanje za čim bolj samostojno življenje v družbenem prostoru. V teoretičnem delu magistrske naloge smo navedli definicije hendikepa, raziskali modele le-tega, preverili problem socialne vključenosti in izključenosti hendikepiranih oseb ter predstavili cerebralno paralizo kot primer hendikepa. V empiričnem delu magistrske naloge pa nas je zanimalo, ali obiskovanje zdravstveno terapevtskih kolonij vpliva na samostojnost in socialno vključenost posameznikov s cerebralno paralizo. Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Intervjuje smo izvedli z mladostniki in mladostnicami s cerebralno paralizo, ki obiskujejo zdravstveno terapevtske kolonije, s starši, katerih otroci obiskujejo zdravstveno terapevtsko kolonijo, in s strokovnimi delavci, ki izvajajo programe zdravstveno terapevtskih kolonij. Ugotovili smo, da vse ciljne skupine poročajo o pozitivnem vplivu zdravstveno terapevtskih kolonij na samostojnost in socialno vključenost oseb s cerebralno paralizo. Mladostniki in mladostnice so bolj samostojni v navezovanju stikov, odločanju o pomembnih stvareh, opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, odločanju za nove aktivnosti, iznajdljivosti in orientaciji. Podatki intervjujev so pokazali tudi, da so mladostniki in mladostnice samozavestni, pogosteje komunicirajo z nepoznanimi osebami, bolj so prilagodljivi v odnosih, izgubili so strah pred sobivanjem in pridobili interes za družbeno življenje. Mladostniki izven družine v družbi sovrstnikov pridobivajo komunikacijske spretnosti in socialne veščine, ki pozitivno vplivajo na njihovo samozavest. Aktivnosti zdravstveno terapevtskih kolonij so tudi priprava za samostojno učenje, življenje in delo.
Keywords: hendikepirani, mladostniki, samostojnost, socialna vključenost
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1121; Downloads: 99
Full text (1,04 MB) |
3. Nasilje za štirimi stenami: ko mladostnik izvaja nasilje nad staršiSara Babič, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko nasilja mladostnikov nad starši. Prve omembe tega problema segajo v pozna sedemdeseta prejšnjega stoletja in od tedaj je raziskovanje omenjene oblike nasilja v družini doživelo razmah, predvsem na območju Amerike in Kanade, v Sloveniji pa zaenkrat še ni izvedene empirične študije o značilnostih nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Z raziskavo osebnih izkušenj mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši, staršev, ki so žrtve tovrstnega nasilja in strokovnih delavcev, smo želeli prepoznati dejavnike ter značilnosti nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Uporabljena je bila kvalitativna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da so psihično, finančno in fizično nasilje najpogostejše oblike nasilja, ki ga mladostniki izvajajo nad svojimi starši, še posebej so kot žrtve izpostavljene matere. Običajno se nasilno vedenje pojavi v času zgodnje adolescence (med 12. in 15. letom), čeprav tudi pojav pred desetim letom starosti ni zanemarjen. Najpogosteje omenjeni vzroki nasilja mladostnikov nad starši so: izkušnje z izpostavljenostjo nasilju v družini in medvrstniškemu nasilju, vsedopuščajoča vzgoja, avtoritarna vzgoja, zloraba različnih substanc ter vrstniška družba. Pojavnost tovrstne oblike nasilja je pogostejša v enostarševski družini, ki se je oblikovala tako, da je mati zapustila nasilnega partnerja in samostojno zaživela s svojim otrokom. Področje nasilja v družini je v Sloveniji urejeno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je bil v letu 2016 dopolnjen in spremenjen, določa pa formalne pristojnosti institucijam, ki se ukvarjajo z obravnavo nasilja v družini. Področje nasilja mladostnikov nad starši pa ni posebej opredeljeno v tem zakonu in tudi ne v ostali obstoječi zakonodaji. Zaznana je prikritost tovrstnega nasilja pri nas, kajti starši zaradi občutka sramu in krivde pogosto ne želijo govoriti o nasilju, ki ga mladostnik izvaja nad njimi in posledično ne poiščejo ustrezne pomoči.
Keywords: mladostnik, nasilje nad starši, izpostavljenost nasilju v družini, vzgoja
Published in DKUM: 06.03.2018; Views: 2190; Downloads: 290
Full text (1,21 MB) |
4. ZNAČILNOSTI AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA STAROSTNIKOV V OKOLJE - PRIMERJAVA MESTNEGA IN VAŠKEGA OKOLJAKaja Valand, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Keywords: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Published in DKUM: 03.02.2017; Views: 2129; Downloads: 396
Full text (1,30 MB) |
5. TRENDI IN KONCEPTI V SODOBNEM STARŠEVSTVUTadeja Prša, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava trende in koncepte v sodobnem starševstvu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili družino, različne opredelitve in tipologije družine, spremembe in dejavnike spreminjanja družinskega življenja ter vpliv družbenih sprememb na družino. Posebej smo predstavili otroštvo in vzgojo, sociologijo otroštva ter sodobno pojmovanje otroka. Dotaknili smo se tudi fenomena novega očetovstva ter tipologije sodobnih očetov, doživljanje materinstva in na koncu pojmovanja materinstva kot mita. Osrednji del magistrske naloge je namenjen sodobnemu starševstvu. Izpostavili smo starševsko avtoriteto in vzgojne stile, problem toksičnih staršev, značilnosti protektivnega otroštva in fenomen odgovornega starševstva. Dotaknili smo se tudi starševskega nadzora in raziskali vprašanje, ali je izobrazba otrok res merilo uspešnosti družine. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empiričnega dela magistrske naloge je bil proučiti nove trende in koncepte v starševstvu ter primerjati starše učencev treh pomurskih osnovnih šol glede značilnosti starševstva oziroma spopadanja z vzgojnimi izzivi. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na treh osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 176 staršev učencev sedmega in osmega razreda. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani starši so redno seznanjeni z vsem, kar zadeva šolo. V strahu pred neuspešnostjo in morebitnimi škodljivimi posledicami svojih odločitev se starši najpogosteje obrnejo po pomoč na druge starše. Anketirani starši usmerjajo otroke pri šolskem delu zaradi skrbi za šolsko uspešnost otroka. Starši vzgajajo po modelu permisivne vzgoje, obenem pa imajo do svojih otrok visoke zahteve.
Keywords: družina, sodobno starševstvo, otroštvo, očetovstvo, materinstvo.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 2217; Downloads: 491
Full text (1,41 MB) |
6. VLOGA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI PREPOZNAVANJU OTROKA KOT ŽRTVE NASILJA V DRUŽINIStanka Firer, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Vloga šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju otroka kot žrtve nasilja v družini s teoretičnega vidika obravnava nasilje v družini ter vlogo šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju znakov nasilja nad otrokom in obravnavi nasilja. Teoretični del tako obravnava pojme nasilja v družini, oblike nasilja ter vlogo svetovalne službe v osnovni šoli v povezavi z otrokom kot žrtvijo družinskega nasilja.
Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati področje nasilja v družini s stališča svetovalnega delavca v osnovni šoli, ugotoviti kako so svetovalci usposobljeni in kakšno je njihova stališče do nasilja nad otrokom.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so se že vsi šolski svetovalni delavci srečali z družinskim nasiljem, najpogosteje prepoznajo psihično in fizično nasilje ter le tega najpogosteje prepoznajo po strahu pred starši in odhodom domov. Težave svetovalnih delavcev se pojavljajo pri prepoznavanju različnih znakov nasilja, medtem ko z zaupanjem učencev nimajo težav.
Keywords: nasilje v družini, nasilje nad otrokom, oblike nasilja, šolska svetovalno delo, vloga svetovalnega delavca
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 2037; Downloads: 218
Full text (2,32 MB) |
7. POMEN DRUŽINE PRI PREPREČEVANJU UŽIVANJA DROG PRI MLADOSTNIKIHJanja Kreslin Rauter, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih smo v teoretičnem delu predstavili pomen in značilnosti družine, vzgojne stile oz. vrste vzgoje ter pomen in vlogo družine pri preprečevanju uživanja drog. Obdobja odraščanja, razloge, zakaj mladi začnejo uživati droge in zakaj s tem nadaljujejo, vpliv družine in vrstnikov pri odraščanju mladostnikov in povezavo med mladoletniškim prestopništvom in drogo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo pregledali možnosti prevencije na področju zlorabe drog med mladimi, predvsem kaj lahko stori družina, šola, vladni in ne vladni programi na tem področju.
Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih. V tem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli med dijaki štirih različnih srednjih šol podravske in pomurske regije v Sloveniji. Ugotovili smo, da se mladostniki največkrat občasno pogovarjajo s starši o stvareh, ki jih težijo oz. o svojih težavah. Kar 30,0% mladostnikov se v družini (torej s starši) sploh ne pogovarja o drogah in 50,9% se o njih pogovarjajo le redko (nekajkrat na leto). Skoraj vsi anketirani mladostniki so že poskusili dovoljene droge (98,2%) in jih najpogosteje uživajo občasno. Tudi nedovoljene droge je že poskusilo veliko anketiranih mladostnikov in sicer 38,8%, kar 25,6% anketiranih mladostnikov je uživalcev nedovoljenih drog, a 74,4% mladostnikov ne uživa nedovoljenih drog. Raziskava je pokazala, da poskušanje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog ni odvisno od tipa družine, v kateri mladostniki živijo in od tipa vzgoje, ki so jo deležni.
Keywords: droge, družina, vzgojni stili, mladostnik, vrstniki, razlogi za uživanje drog, prevencija
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2133; Downloads: 320
Full text (1,35 MB) |
8. SOCIOLOŠKI VIDIKI IZPOSTAVLJENOSTI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV NASILJU V DRUŽINI IN MOŽNOSTI UKREPANJAKsenija Domiter Protner, 2012, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike izpostavljenosti otrok,
predvsem pa mladostnikov, nasilju v družini v različnih zgodovinskih obdobjih. S
komparativno analizo in pregledom empiričnega raziskovanja tako v globalnem kot v
slovenskem okolju, smo opravili tudi pregled socioloških teoretskih pristopov na tem
področju, kot tudi značilnosti slovenske zakonodaje in prakse. Predstavili smo značilne
preventivne pristope v nekaterih drugih državah in možnosti preventivne dejavnosti v
Sloveniji. Izpostavili smo vlogo in možnosti šole pri preprečevanju izpostavljenosti otrok in
mladostnikov nasilju v družini.
Namen empiričnega dela disertacije je bil zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja
izpostavljenosti slovenskih mladostnikov nasilju v družini. Osredotočili smo se na
srednješolsko populacijo in med 1200 srednješolci, izbranimi v raziskovalni vzorec,
anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih regij. V drugi raziskovalni vzorec pa smo
vključili šolske svetovalne delavce iz 100 slovenskih srednjih šol in anketirali 60 šolskih
svetovalnih delavcev. Potrdili smo naše predvidevanje, da je obseg izpostavljenosti
slovenskih srednješolcev nasilju v družini bistveno večji, kot ga prikazujejo uradni
statistični podatki. Delež naših srednješolcev, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja v
družini, je visok (40,2 %) in neodvisen od spola žrtve. Med oblikami nasilja, ki so jim
srednješolci izpostavljeni v svoji družini, smo potrdili prevladovanje psihičnega nasilja.
Izpostavljenost srednješolcev nasilju v družini je značilna za družine vseh družbenih slojev,
vendar predstavlja nizek socialno-ekonomski status družine, predvsem pa slabo
materialno stanje družine, značilni rizični dejavnik. Rezultati kažejo, da večina
srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini, ne prepoznava prisotnosti nasilja v svoji
družini in ne išče pomoči. Senzibilnost šolskih strokovnih delavcev za prepoznavanje
izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini in nadaljnje prijave je zelo različna.
Pomembni oviri za prijavo sta vrednotenje zasebnosti družine in strah srednješolcev pred
prijavo. Pri obravnavi problematike izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini pa
izstopa problem nezadostnega medinstitucionalnega sodelovanja.
Na osnovi spoznanj teoretičnega in empiričnega dela disertacije smo oblikovali predlog
socialnoekološkega preventivnega modela preprečevanja izpostavljenosti otrok in
mladostnikov nasilju v družini.
Keywords: nasilje v družini, srednješolci, mladostniki, starši, šolski svetovalni delavci, šola, preventiva
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 4746; Downloads: 1047
Full text (3,59 MB) |
9. Dealing with redundancy and inconsistency in constructive geometric constraint solvingDavid Podgorelec, Borut Žalik, Vid Domiter, 2008, original scientific article Abstract: General constructive geometric constraint solvers are pre-processed by a degree-of-freedom analysis, which enables efficient graph decomposition and recombination. However, all these methods are based on the assumption that structural rigidity automatically assures solvability. In this paper, we show that this assumption fails in numerous, even the most basic, configurations. We introduce several simple but efficient rules aimed to additionally analyse solvability in such cases. Another novelty addresses conditional constraints between three or more geometric parts, rules for their simplification and a redundancy check. All these functionalities are built into our original 2D geometric constraint solver, based on concepts of rigid clusters and constrained-angle (CA) sets.
Keywords: geometric constraint solving, computer-aided design, constructive approach, redundant constraints
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 1727; Downloads: 110
 Link to full text |
10. A general simplification algorithmBoštjan Pivec, Vid Domiter, 2007, original scientific article Abstract: In this article a new general algorithm for triangular mesh simplification is proposed. The algorithm extends Krivograd's work from 2D to 3D. For faster execution times a hash table is used. The main idea of the algorithm is based on vertex removal approach. With this approach we remove visually less important vertices. To determine their visual importance, all vertices have tobe evaluated. This way models still preserve their essential characteristics. With simplification we can also easily present and transfer models over the network.
Keywords: geometric modeling, triangular meshes, simplification, algorithms
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2255; Downloads: 53
Link to full text |
