| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 156
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv prekarne oblike zaposlitve na zaposlene
Katarina Doberšek, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem času, lahko na podlagi številni raziskav, prekarno delo opredelimo kot izrazito negativen družbeni fenomen, ki spreminja trg dela ter kadre na njem in s tem tudi življenja delavcev, na način, ki ni združljiv s standardi sodobne pravne in socialne države. In če je v preteklosti veljalo moto »Delo osvobaja« danes za večino prekarcev velja moto »Delam zgolj za to, da preživim«. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretično podlago prekarnosti ter ugotoviti njen vpliv na zaposlene. Uporabljen je bil raziskovalni pristop s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo ter interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je prekarna oblika zaposlitve večkrat neprostovoljna, da so mladi še posebej izpostavljena skupina, ko gre za katero od atipičnih zaposlitev, da je v atipičnih oblikah zaposlitve zaposlenih več žensk, da so zaposleni v atipičnih oblikah zaposlitve manj zadovoljni pri delu in manj zavzeti, da je njihovo zdravstveno stanje slabše ter da jim zaposlitveno razmerje ne omogoča zadostne stabilnosti, da bi lahko sklepali dolgoročne načrte glede njihovega življenja. Prekarnost ni zgolj oblika zaposlitve temveč postaja način življenja in premišljevanja o prihodnjem življenju in ustvarja nov delovni razred, razred prekariat. Ob tem pa moramo opozoriti, da bomo, v kolikor se stvari ne bodo spremenile, v prihodnosti (če še nismo) vsi po malem prekarni delavci.
Keywords: Trg dela, prekarno delo, zaposleni, oblika zaposlitve, posledice prekarnosti
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 80; Downloads: 17
.pdf Full text (2,02 MB)

2.
Uvajanje kadrov v podjetju x
Maja Bračun, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvajanje kadrov je eden izmed zelo pomembnih procesov v organizaciji. Pri uvajanju ne mislimo samo na novega kadra, ampak tudi na osebo, ki je znotraj organizacije in ki bo zamenjala svoje delovno mesto. Uvajanje je glavno za zadovoljstvo ter motivacijo kadrov. Za organizacijo je pomembno, da kader čim prej osvoji postavljene cilje ter začne opravljati delo samostojno brez dodatne pomoči. Slabo uvajanje ima več negativnih učinkov, saj lahko vodi do fluktuacije, absentizma, odsotnosti z dela, nezgod pri delu ter slabega odnosa do zaposlenih in svojih opravil. Odločili smo se, da bomo v diplomskem delu obravnavali problematiko uvajanje kadrov v podjetju X. Proces kadrovanja v širšem smislu smo obravnavali v teoretičnem delu. Večji poudarek pa smo namenili uvajanju kadrov. S pomočjo raziskave smo v praktičnem delu želeli ugotoviti, kako uvajanje pripomore do socializacije v podjetju X, kakšnih načinov uvajanja se poslužuje podjetje X ter če po končanem uvajanju kandidat prejme dovolj informacij za opravljanje samostojnega dela. Ugotovili smo, da so kandidati v procesu uvajanja pridobili zadosti informacij za opravljanje samostojnega dela. V organizaciji so se zelo hitro vključili v novo delovno okolje ter vzpostavili dobre medsebojne odnose. Kandidate je uvajal sodelavec ter jim pri reševanju problemov tudi pomagal.
Keywords: kadrovanje, uvajanje, kadri
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 60; Downloads: 28
.pdf Full text (406,44 KB)

3.
Problematika odnosa do dela med generacijami
Tia Česnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Delo nas spremlja na vsakem koraku, pri čemer naša dejanja in vedenje odsevata naš odnos do samega dela. Največji problem, s katerim se sooča ves svet, je staranje prebivalstva. Preko tega problema pridemo do spoznanja, da se zaradi tega na delovnem mestu srečujejo različne, kar štiri generacije skupaj. Skozi čas se je pomen dela spreminjal in s tem so se oblikovali tudi različni odnosi do dela. V diplomskem delu smo se osredotočili na štiri generacije (generacija baby boom, generacija X, generacija Y in generacija Z), ki se trenutno pojavljajo na trgu dela. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, kakšen odnos do dela imajo posamezne generacije in do katerih razlik prihaja v njihovem odnosu do dela, poleg tega pa smo raziskali tudi vzroke, zakaj prihaja do teh razlik. Za namen raziskave smo uporabili metodo deskripcije, metodo kompilacije, metodo komparacije, analizo in opisno statistiko. Raziskava je bila izvedena na podlagi anketnega vprašalnika, ki je vključeval različne predstavnike generacij. Diplomsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme, ki so potrebni za razumevanje obravnavane teme. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacijo za delo, pripadnost organizaciji, odnos do dela ter doživljanje drugih generacij na delovnem mestu. Rezultate anketnega vprašalnika smo ustrezno komentirali in opremili z grafičnimi prikazi. Ugotovili smo, da imajo vse generacije dober odnos do dela in da do razlik prihaja predvsem zaradi drugačnih vrednot, vzgoje in ekonomsko-gospodarske ureditve.
Keywords: generacije, odnos do dela, razlike v odnosu do dela
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 56; Downloads: 21
.pdf Full text (1,20 MB)

4.
Vpliv vlog spolov na etično temelječe menedžerske strategije odločanja v Srbiji
Milena Mladenović, 2022, master's thesis

Abstract: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura. V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger. Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime. Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Keywords: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 164; Downloads: 17
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
41st International Conference on Organizational Science Development: : Society’s Challenges for Organizational Opportunities: Conference Proceedings
2022, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences)

Abstract: The four decades of the International Scientific Conference on the Development of Organizational Sciences are a period that brought together the academic and professional public, students, esteemed guests. The time and space are fundamental components of human life. The time of the epidemic introduces uncertainty among the people. That is why the individual of today together with the whole society, can set the building blocks for the social interweaving of society, as we are used to. We are an organization of people. Relationships between employees in organizations are the starting point for guidelines for the development of organizational sciences. This year’s conference is entitled “Values, Competencies and Changes in Organizations”. We’ll focus on the individual and the organization, which with common values co-create the integration and progress of the society. An individual who’ll cope with changes in the organizational view and the wider society with the proper competence frame. Precisely because of the many changes that have befallen us as a society, the international conference calls for the exchange of views, opinions and, above all, scientific views on the development of organizations in the future.
Keywords: organization, challenges, opportunities, society
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 287; Downloads: 45
.pdf Full text (15,24 MB)
This document has many files! More...

6.
Odnosi z notranjo javnostjo in interna komunikacija kot pogoj uspešnosti podjetja
Jera Lenardič, 2021, master's thesis

Abstract: Komunikacija je ključna za naše preživetje. Je način ubesedenja naših občutkov, mišljenj in prenosa znanj. Pri tem pomembno vlogo igrajo izbira besed, naša obrazna mimika in gestikulacija telesa ter upoštevanje pravil, ki so odvisna od kraja in javnosti, s katerimi vzpostavljamo stike. Znano je, da se komunikacijskih veščin lahko priučimo in s tem pridobivamo vrednost. S tem je povezana naša uspešnost, tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju. V magistrskem delu obravnavamo interno komunikacijo, za katero menimo, da je pogoj uspešnosti podjetja. Najprej definiramo odnose z javnostmi. Kot osrednjo tematiko izpostavljamo in definiramo komunikacijske osnove in se nato poglobimo v interno komunikacijo med zaposlenimi in kadrovico. Zanima nas, kako pomemben je kadrovski oddelek znotraj podjetja X. Ukvarjamo se s soodvisnostjo komunikacije in kreativnega delovnega okolja. S pomočjo poglobljenega intervjuja kadrovice v podjetju X sledimo zastavljenemu cilju, da je s primernimi komunikacijskim prijemi mogoče vzpostaviti boljše odnose, ki nadalje omogočajo hitrejše in učinkovitejše opravljanje delovnih nalog ter nadalje dvigujejo raven storilnosti. S pomočjo kvalitativnega načina raziskovanja zajemamo tako objektivna kot subjektivna mnenja kadrovice, s katerimi kot glavni rezultat potrjujemo pomembnost interne komunikacije v povezavi s kreativnostjo in uspešnostjo. Zaradi razporeditve določenih delovnih procesov kadrovanja v podjetju X priložnost nadaljnjega raziskovanja vidimo v proučevanju vodij posameznih enot, s pomočjo katerih bi podrobneje spoznali znanja in motiviranost zaposlenih ter predlagali možne izboljšave in tako pripomogli k večji kreativnosti in uspešnosti zaposlenih ter tudi podjetja.
Keywords: odnosi, zaposleni, interna komunikacija, uspeh podjetja, notranja javnost.
Published in DKUM: 30.03.2022; Views: 170; Downloads: 42
.pdf Full text (976,46 KB)

7.
Prehod diplomantov iz izobraževanja na trg dela
Klara Peček, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je raziskana aktualno tema prehoda diplomantov z izobraževanja na trg dela. Glavni cilj vseh mladih je, da po končanem študiju najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. Zaposlitev človeku omogoča socialno in ekonomsko neodvisnost ter uresničevanje zastavljenih življenjskih ciljev. Zaradi nestabilnih razmer na trgu dela pa je prehod diplomantov v delovno okolje otežen, kar za sabo prinaša številne negativne posledice. Namen diplomskega dela je bil raziskati, katere so glavne težave, s katerimi se soočajo mladi diplomanti na prehodu z izobraževanja na trg dela. V teoretičnem delu so opisani področje trga dela v Sloveniji, položaj diplomantov na trgu dela, prehod diplomantov iz izobraževanja na trg dela in povezava izobraževalnih institucij s trgom dela, kjer sta opisana tudi terciarno izobraževanje in študentsko delo. V empiričnem delu se je s pomočjo anketnega vprašalnika, izdelanega v spletnem programu 1ka, ugotavljalo: razširjenost študentskega dela med mladimi in kakšen vpliv ima na zaposlovanje diplomantov, pridobljene kompetence v času študija, načine iskanja prve zaposlitve in glavne ovire, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve po končanem študiju. V empiričnem delu so odgovori anketirancev grafično prikazani s podanimi komentarji. Rezultati raziskave so pokazali, da študentsko delo ne pripomore k boljši zaposljivosti diplomantov, slaba povezava med izobraževalnimi institucijami in trgom dela pa je razlog, da diplomanti vstopajo na trg dela brez delovnih izkušenj in potrebnih kompetenc, ki jih zahtevajo delodajalci, kar privede do dejstva, da mladi podaljšujejo študij in zaradi tega na trg dela vstopajo pozno.
Keywords: Diplomanti, trg dela, izobraževanje, študentsko delo
Published in DKUM: 24.03.2022; Views: 265; Downloads: 35
.pdf Full text (949,85 KB)

8.
Vpliv čustvene inteligentnosti na odnose z nadrejenimi in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu
Maja Črnič, 2021, master's thesis

Abstract: Zaradi hitrega tempa in količine dela danes nista več dovolj samo izobrazba in znanje, temveč tudi to, kako obvladujemo svoja čustva in kako se na delovnem mestu prilagajamo v medsebojnih odnosih. V magistrski nalogi smo prikazali pomembnost delovanja čustvene inteligentnosti pri zaposlenih in raziskali pomen čustvene inteligentnosti posameznika. Namen je bil proučiti mnenje posameznih zaposlenih respondentov o vplivu čustvene inteligentnosti. Cilj naloge pa je bil opredeliti zadovoljstvo pri delu, raziskati povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje pregledali splošno stanje na področju čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi zaposlenih z nadrejenimi. Pregledali smo tudi vpliv čustvene inteligentnosti na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. V tem delu naloge smo pregledali različne teorije posameznih avtorjev o definicijah čustvene inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo ter na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Opredelili smo tudi pojme čustvene inteligentnosti in njene lastnosti. V empiričnem delu smo uporabili metode za zbiranje in generiranje podatkov. Izvedli smo kvantitativno statistično metodo zbiranja podatkov, in sicer anketo. Anketo smo izvedli po metodi »snežne kepe« s pomočjo spletnega orodja 1ka, za analizo dobljenih podatkov pa smo uporabili statistični program SPSS. Zanimalo nas je splošno mnenje o čustveni inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ocenili razvojne trende in aktualne izzive na področju povezave čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi z vodjo in z zadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je večina anketiranih z visokošolsko izobrazbo, da so korespondenti v večini zadovoljni z medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da imajo dober odnos z vodjo. Respondentom največji dejavnik zadovoljstva predstavlja dober odnos z vodjo. Ugotovili smo, da čustvena inteligentnost skoraj ne vpliva na dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na stopnjo čustvene inteligentnosti. Ravno tako smo ugotovili, da med moškimi in ženskami ne obstajajo statistično pomembne razlike. Ugotovili smo, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje na delovnem mestu. Respondenti so bili mnenja, da čustvena inteligentnost vodje srednje vpliva na komunikacijo vodje z zaposlenimi. Ugotovili smo tudi, da se stopnja zadovoljstva na delovnem mestu ne razlikuje glede na različne starostne skupine. Prepričani smo, da smo z raziskavo v nalogi pripomogli k lažjemu razumevanju čustvene inteligentnosti, odnosov z nadrejenimi in zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje z drugimi na delovnem mestu. Morda bi vsak posameznik lahko pri sebi pomislil o svoji čustveni inteligentnosti, še posebej, ker glede na ugotovitve čustvena inteligentnost ni povezana s stopnjo izobrazbe.
Keywords: Čustvena inteligentnost, zadovoljstvo, odnosi, nadrejeni, test čustvene inteligentnosti
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 322; Downloads: 69
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v izbranem podjetju
Tajda Lončar, 2021, master's thesis

Abstract: V življenju se je potrebno nenehno prilagajati in usklajevati. Vse večji je poudarek na problematiki usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Namen magistrske naloge je bilo raziskati, kako dobro je usklajeno poklicno in zasebno življenje zaposlenih v podjetju X. V teoretičnem delu smo predstavili pojem poklicno in zasebno življenje ter usklajevanje teh dveh področij. Predstavili smo razlike usklajevanja glede na spol. Podrobneje smo si pogledali posledice ter rešitve usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V empiričnem delu smo preko spletne ankete anketirali zaposlene podjetja X. Podatke smo analizirali ter jih grafično predstavili. Na podlagi zastavljenih hipotez smo prišli do zaključka, da ženske v podjetju X v primerjavi z moškimi nimajo več težav na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ugotovili smo, da imajo v tem podjetju zaposleni na višjih delovnih mestih večje obremenitve, ker delo opravljajo tudi izven delovnega časa. Zaposleni z dopoldanskim delovnim časom pogosto težje usklajujejo poklicno in zasebno življenje in bi si želeli možnost fleksibilnega delovnega časa. Opažamo, da imajo zaposleni z otroci več težav, a kljub temu si vzamejo čas za aktivnosti na tedenski ravni. Vodstvo podjetja se trudi pri reševanju težav, čeprav nekaj zaposlenih ne more zaupati svojih težav. V povprečju lahko trdimo, da imajo zaposleni kljub težavam dobro usklajeno poklicno in zasebno življenje. Priporočili bi, da se podjetje bolj osredotoča na težave in jih poskuša rešiti. Vpeljava fleksibilnega delovnega časa in delavnice o ozaveščanju težav zaposlenih bi morebiti pripomogle k večjemu zadovoljstvu.
Keywords: zasebno življenje, poklicno življenje, usklajevanje, konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem, zaposleni
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 268; Downloads: 86
.pdf Full text (1,97 MB)

10.
Motivacija športnikov za študij
Nina Klemenčič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Motivacija je glavni element pri postavljanju in doseganju ciljev. Predstavljajo jo posamezni motivi, ki nam dajo zagon, da dosežemo cilj, ki smo si ga zadali. Motive pa predstavljajo želje in potrebe, ki narekujejo in pojasnjujejo naša ravnanja. Vsi smo se že srečali s pomanjkanjem motivacije na določenem področju. V diplomskem delu smo se osredotočili na motivacijo športnikov za študij. Poleg ukvarjanja s športom ima športnik, ki se izobražuje, v sebi več vlog, npr. vlogo dijaka ali študenta. Čeprav ves svoj čas posveča treningom in tekmovanjem, mora poleg tega s športno kariero usklajevati še študijske obveznosti. Usklajevanje izobraževanja in treniranja pa športnikom predstavlja zelo velik izziv. Nekateri obveznosti obeh področij usklajujejo brez težav, nekateri žal ne. To je odvisno predvsem od motivacije posameznika in njegovih motivov za študij.
Keywords: motivacija, šport, izobraževanje, dvojna kariera, študij
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 286; Downloads: 46
.pdf Full text (913,32 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica