1. Zadovoljstvo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja nezdravstvenega kadra v univerzitetnem kliničnem centru ljubljanaMarija Ana Ručigaj, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako nezdravstveni kader v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ocenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter katere dejavnike zaznavajo kot ključne pri tem procesu. Izhajali smo iz potrebe po bolj celostnem razumevanju delovnih pogojev zaposlenih v podpornih službah zdravstva, ki pogosto ostajajo v ozadju analiz kadrovskih politik.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter kako visoko zadovoljstvo izražajo anketirani glede možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Analizirali smo vpliv delovnega časa, skrbstvenih obveznosti (do otrok in starejših), fleksibilnosti delovnega mesta, odnosov s sodelavci ter obsega dela preko polnega delovnega časa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi s pomočjo anketnega vprašalnika; rezultati so bili obdelani s statističnimi analizami.
Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med analiziranimi skupinami glede ocene zadovoljstva, kar nakazuje, da določeni dejavniki, kot so odnosi med sodelavci, fleksibilnost in možnost dela na daljavo, predstavljajo univerzalno pomembne vrednote v delovnem okolju. Skrbstvene obveznosti, dolžina delovnega časa in delo med vikendi so bili zaznani kot primerljivo zahtevni ne glede na specifične okoliščine, kar potrjuje pomen zaznane pravičnosti, avtonomije in organizacijske podpore.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju kompleksnosti usklajevanja življenjskih vlog med nezdravstvenimi delavci v UKCL in poudarja pomen prilagodljivih kadrovskih politik. Na podlagi ugotovitev priporočamo, da organizacija uvede več fleksibilnosti v razporeditvi dela, da več pozornost nameni krepitvi kakovostnih medosebnih odnosov ter redno spremlja subjektivno doživljanje obremenitev, saj je prav psihološki vidik tisti, ki v veliki meri oblikuje zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: usklajevanje, poklicno življenje, zasebno življenje, nezdravstveni kader, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,15 MB) |
2. Employers’ efforts to encourage older workers to retire later : a case study of large companies in SloveniaVesna Novak, Anja Vidmar, Janja Jerebic, Alenka Brezavšček, 2023, original scientific article Abstract: Background and Purpose: Most developed societies are facing the challenge of an ageing population, which poses several issues, including low labour force participation and financial pressures on the sustainability of the pension system. Countries typically address this situation by raising the retirement age, which often results in dissatisfaction among workers as such decisions are perceived as imposed. Therefore, our work’s main purpose was to research the analysis of implementing measures for managing older workers in companies, which would indirectly influence workers’ decisions to voluntarily choose longer work participation. Design/Methodology/Approach: We designed our study on the assumption that companies that more frequently conduct various analyses of their employees also pay greater attention to measures for managing older workers. In doing so, we focused on the measures that the literature identifies as important for keeping older workers employed for longer. The data source was a study from 2020, which sampled large companies in Slovenia with more than 100 employees. We posed the questions to the person responsible for human resource management in the company. The initial question was whether conducting employee analyses is associated with the implementation of measures focused on education and training, skills transfer, and career development as well as managing the health of older workers. We formulated three main hypotheses, which we confirmed using linear correlation analysis. Results: We found that companies that conduct more frequent analyses of employees’ qualifications and competencies, on average, also more frequently implement measures related to the area of education and training of older workers and to the area of knowledge transfer and career development of older workers. We confirmed statistically significant correlations in general as well as at the level of particular measures. Furthermore, we found that companies that more frequently conduct analyses of the health structure of employees, on average, also more frequently implement measures in the field of managing the health of older workers. We concluded that companies that conduct employee analyses more frequently demonstrate a higher level of commitment to implementing measures for managing older workers, which subsequently impacts their decision to retire later. Conclusion: By conducting employee analyses, companies gain important information that leads to the timely and sufficiently frequent implementation of measures for managing older employees. With empirical data, we have supported our prediction that the frequency of implementing measures through which companies can influence older workers’ decisions for later retirement is associated with the frequent conduction of employee analyses. This article has contributed to our understanding of ageing and the treatment of older workers. It has also highlighted a softer approach to promoting prolonged work engagement for older employees as an alternative to unwanted, legally imposed later retirement.
Keywords: an ageing population, management of older workers, education and training, knowledge transfer and career, health management
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,20 MB)
This document has many files! More... |
3. Organizacija sprejema starostnika v dom starejših oseb in njegovo vključevanje v novo okoljeŠpela Eržen, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se navezuje na proces sprejema starostnika v dom starejših oseb in njegovo prilagajanje ter vključevanje v novo okolje. Na kratko smo predstavili staranje, socialno vključenost starostnikov in različne oblike pomoči, ki so jim na voljo. V magistrskem delu smo se osredotočili na dom starejših oseb. Vedno več je starih ljudi, posledično več ljudi potrebuje pomoč tudi pri vsakodnevnih opravilih. Dom nudi poleg nege in oskrbe tudi socialno vključevanje oseb, ki tam prebivajo. V empiričnem delu smo izvedli tri strukturirane intervjuje, ki smo jih v nadaljevanju odprto in osno kodirali. Pridobljene podatke smo izpisali, jih analizirali in zapisali ugotovitve. Ugotovili smo, da v vseh domovih ne zagotavljajo enakega obsega možne oskrbe. Pri sami oddaji vloge uporabljajo merila, ki pogojujejo vpis v dom. Če gre prošnja v čakalno vrsto, se pred pozivom novega kandidata v dom upošteva potreba po prednostnem sprejemu. Ugotavljamo, da je pred sprejemom najbolj pomemben informativni razgovor za starostnika in svojce, kjer prejmejo vse informacije, potrebne za izvedbo selitve. Pravi čas za vpis in sprejem v dom je takrat, ko upada starostnikova samostojnost, se povečuje potreba po pomoči in se pojavljajo bolezni. Starostniki, ki se v dom vselijo še v dobrem zdravstvenem stanju, doživijo domsko okolje popolnoma drugače kot tisti, ki pridejo v slabšem stanju. V domovih poskušajo upoštevati želje starostnikov, če to dopušča inštitucionalni red in dostopnost kadrov. V domovih poskrbijo tudi za dnevne aktivnosti stanovalcev ter so obenem pozorni na osamljene stanovalce, ki se ne udeležujejo aktivnosti. V prihodnosti si domovi želijo več časa, ki bi ga namesto administraciji in birokraciji namenili starostnikom. Prav tako si želijo več zaposlenih in povezovanja v smislu medgeneracijskega sodelovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Proučevana tematika nas je vodila v izdelavo osnovne organizacijske sheme za sprejem novih stanovalcev v dom starejših oseb in njihovega vključevanja v novo okolje. Menimo, da bo izdelana shema koristila mladim in na novo zaposlenim, ki se bodo z delom v domovih za starejše osebe srečali prvič. Osnovna organizacijska shema prikazuje strnjen nabor informacij o domu bodočim stanovalcem in njihovim svojcem.
Keywords: starostnik, dom starejših oseb, organizacija, sprejem, vključevanje, novo okolje
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,42 MB) |
4. Vpliv umetne inteligence na zaposlovanjeAleš Korošec, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca (UI) je ena ključnih tehnologij četrte industrijske revolucije, ki že povzroča pomembne spremembe v družbi in na trgu dela. Magistrska naloga obravnava vpliv UI na zaposlovanje ter preoblikovanje delovnih okolij v različnih gospodarskih sektorjih. Raziskava se osredotoča na proizvodni, storitveni in razvojni sektor, pri čemer analiziramo, kako zaposleni in vodstvo zaznavajo prisotnost UI v organizacijah ter kakšne izzive in priložnosti prinaša njena implementacija. Cilj raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni in vodstvo seznanjeni z vplivom tehnologije na delovna mesta ter kako se kadrovski management sooča s spremembami v zaposlovanju.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tehnologij, opredelili ključne inovacije in preučili sodobne trende v zaposlovanju. Poseben poudarek smo namenili kadrovskemu managementu v kontekstu UI, kjer smo analizirali vpliv tehnologije na procese zaposlovanja, izbire kandidatov in upravljanje talentov. Empirični del temelji na kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih metod. Izvedli smo anketno raziskavo ter opravili intervjuja s predstavnikoma izbranih podjetij.
Rezultati raziskave nakazujejo, da je dejanska uporaba UI v trenutnem delovnem okolju še vedno omejena. Vodstva organizacij sicer prepoznavajo njen potencial, vendar niso v celoti pripravljena na spremembe. Ključni izzivi, s katerimi se soočajo, vključujejo etične dileme, varnost podatkov in transparentnost algoritmov pri izbiri kandidatov. Prav tako še niso vzpostavljene ustrezne strategije za krepitev medgeneracijske pomoči pri usposabljanju zaposlenih za delo z UI. Za uspešno implementacijo so ključni vlaganje v usposabljanje zaposlenih, razvoj organizacijske kulture ter prilagoditev regulativnih okvirjev, ki bodo zagotavljali etično in pravično uporabo UI v procesih zaposlovanja.
Keywords: Prihodnost dela, zaposlovanje, umetna inteligenca, kadrovski management, zaposleni.
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,48 MB) |
5. Problematika zadržanja mladega kadra v podjetjihLucija Sirk, 2025, master's thesis Abstract: Sodobne organizacije se soočajo z izzivom zadržanja zaposlenih, zlasti mladih, ki pogosto zapuščajo delovna mesta zaradi pomanjkanja vlaganja v njihov razvoj, neustreznega vodenja ali slabega delovnega okolja. Prvi del magistrskega dela zajema pregled obstoječe literature o zadrževanju mladega kadra v podjetjih, razlikah med zaposlenimi milenijci in generacijo Z, zavzetosti zaposlenih in dobrih vodjah. Drugi del zajema empirično raziskavo vzrokov za odhod mladih zaposlenih iz podjetij. Raziskavo smo izvedli med naključno izbranimi posamezniki, mlajšimi od 35 let, ki so v zadnjih dveh letih zapustili podjetje, v katerem so bili zaposleni. Zastavili smo si tri cilje, in sicer smo pri prvem raziskali, kako vodenje, kompetence vodij in komunikacija v obliki letnih oziroma polletnih razgovorov vplivajo na zadovoljstvo in zadržanje mladih zaposlenih v podjetju. Pri drugem cilju smo ugotavljali, v kolikšni meri vpliva na odločitev posameznika za menjavo delodajalca plača, pri tretjem cilju pa smo preverjali, kateri so najpogostejši razlogi, da mladi odhajajo iz podjetij v Sloveniji.
Ugotovili smo, da imata največjo vlogo za zadržanje mladega kadra v podjetjih vodja in management podjetij. Ugotovili smo, da kompetence vodje vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da zadovoljstvo s plačo ni odvisno od spola in da je največji dejavnik za odhod iz prejšnjega podjetja plača. Glavni dejavnik, zaradi katerega bi mladi zaposleni v naslednjih 12 mesecih zapustili trenutno podjetje, je vodenje in management. Predlagamo, da podjetja vlagajo v razvoj vodij z uporabo coachinga, ki izboljša njihove veščine poslušanja, postavljanja vprašanj in sodelovalnega vodenja. Redni razgovori z mladimi zaposlenimi ter personaliziran pristop krepijo njihovo motivacijo, zadovoljstvo pri delu in zadrževanje talentov.
Keywords: zadržanje mladega kadra, fluktuacija, zavzetost zaposlenih, vzroki za odhod mladega kadra
Published in DKUM: 15.04.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (2,78 MB) |
6. 44th International Conference on Organizational Science Development : Human Being, Artificial Intelligence and Organization, Conference Proceedings2025, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences) Abstract: The 44th International Scientific Conference on the Development of Organisational Science was focused on developing and advancing knowledge in the organisational sciences, with a focus on the contemporary challenges and opportunities of our time. On the one hand, it is humans who have woven the knowledge of organisations and will continue to enrich the knowledge of organisations in the future. On the other hand, we need to take into account the situational factors and the wider environment that are intrinsic to understanding organisations. The title of this year's conference is: Human being, Artificial Intelligence and the Organisation. The society we live in today is going through a period of great change in various areas of our lives. Although our pace sometimes stops, the forces of the environment do not. The pace of change often no longer surprises us. But the pillars of our action, the achievements of human society, are something of which we can be justly proud. Artificial intelligence is one of the forces that has entered our everyday lives in many places in recent times. Where are the opportunities and where are the dangers of artificial intelligence, where is human intelligence still a significant step ahead of artificial intelligence?
Keywords: organization, human being, artificial intelligence, changes, organizational development
Published in DKUM: 20.03.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (22,76 MB)
This document has many files! More... |
7. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja lastnikov mikro podjetijTanja Strehovec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavane razlike v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja med lastniki mikro podjetij, ki so nastala kot posledica hobija, in tistimi, ki so nastala kot odgovor na potrebe trga. V teoretičnem delu smo tako obravnavali različne strategije, dejavnike in teorije, s katerimi raziskovalci odkrivajo elemente, pomembne za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kako se usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, stopnja stresa in uporabljene strategije razlikujejo glede na vzgib za ustanovitev podjetja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da ni statistično značilnih razlik v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter doživljanju stresa glede na vzgib za ustanovitev podjetja, čeprav lastniki podjetij, ki so nastala iz hobija, pogosto izkazujejo višjo raven motivacije in navdušenja nad delom. Prav tako več časa posvečajo prostočasnim aktivnostim, kot sta druženje z družino in šport, kar prispeva k boljšemu obvladovanju stresa. Se pa pogosteje soočajo s težavami pri postavljanju meja med delom in prostim časom, saj pogosto zaznavajo delo kot del svojega hobija. Vsi lastniki mikro podjetij se večinoma poslužujejo osnovnih strategij za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot sta določanje prioritet in vključevanje prostočasnih aktivnosti (oziroma rednih odmorov med delom) za zmanjševanje stresa. Zaključili smo s spoznanjem, da bi bilo treba za relevantnejše rezultate pri anketi upoštevati še osebnostne lastnosti posameznika, ki so za doživljanje stresa in zmožnost postavljanja meja zelo pomembne.
Keywords: poklicno življenje, zasebno življenje, usklajevanje, mikro podjetje
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 45
Full text (1,33 MB) |
8. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, master's thesis Abstract: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot.
Keywords: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (805,85 KB) |
9. Enakost spolov na trgu dela v SlovenijiNeža Žugelj Gašperšič, 2024, master's thesis Abstract: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol.
Keywords: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 70
Full text (1,25 MB) |
10. Konflikt etično strokovnih normativov: Ugovor vesti medicinskih sester pri evtanazijiPajo Bučić, 2024, master's thesis Abstract: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader.
Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije.
Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto.
Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana.
Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Keywords: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (2,85 MB) |
