| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Motiviranje otrok z lutko : magistrsko delo
Vesna Kovač, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Motiviranje otrok z lutko je lutka predstavljena kot izhodišče za rutinske dejavnosti v vrtcu. Služila je pri motiviranju otrok za večje zanimanje za prehranjevanje, počitek, prihod v vrtec in ostajanje v vrtcu. Tovrstne dejavnosti omogočajo predšolskemu otroku pridobivanje občutka za red in navajanje nanj, poleg tega pa je otrokom všeč, če poznajo zaporedje in potek rutinskih dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge je lutka predstavljena kot sredstvo za motivacijo otrok, ki spodbuja otroke k lastni aktivnosti. Naveden je pomen motiviranja z lutko kot uspešne metode posredovanja novih vsebin in sredstva za doseganje ciljev v vzgojno-izobraževalnem delu. Cilji so bili pridobivanje teoretičnega znanja s področja rutinskih dejavnosti v vrtcu, ter posredovanje pravil in novih veščin skozi motivacijo z lutko. Lutka je motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega otroci še bolj raziskujejo in pridobivajo voljo in veselje za aktivnosti pri rutinskih dejavnostih. V praktičnem delu je predstavljeno delo z lutko in dejavnosti, izvedene s pomočjo lutke – ljubljenke skupine. Rezultati praktičnega dela z lutko kažejo, da se otroci skozi ta proces pri rutinskih dejavnostih bili bolj motivirani ter da jim je lutka nudila večjo varnost. Vzgojiteljeva naloga je spodbujanje in pripravljanje otrok na to, da v vrtec prihajajo sproščeni, nasmejani in predvsem dobre volje.
Keywords: lutka – ljubljenka skupine, rutinske dejavnosti, motivacija otrok, vrtec, predšolski otroci.
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 725; Downloads: 119
.pdf Full text (2,76 MB)

2.
KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJU
Vesna Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje. Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev. K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published in DKUM: 22.09.2010; Views: 3271; Downloads: 283
.pdf Full text (610,28 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica