1. The Herculean task of sedentary predators in disturbed habitats : the response of antlion larvaeVesna Klokočovnik, Janja Borštnar Lampreht, Inon Scharf, 2025, original scientific article Abstract: Habitat disturbance can significantly affect the ecological dynamics and behaviour of organisms, particularly those that are sedentary. This study investigates the responses of larvae of two antlion species, Euroleon nostras and Myrmeleon formicarius to a disturbance, namely stones of different mass, dropped into the pitfall traps. Additionally, we investigated the interaction between disturbance and different feeding conditions, providing insights into the ecological flexibility of these predators. Our f indings revealed that removing the stone and maintaining the pit afterwards by the antlion larvae affected the larval mass, especially for the starved larvae, which lost more mass during the experiment. Fed E. nostras larvae were the only group to gain mass, whereas M. formicarius lost mass, indicating that M. formicarius might be more sensitive to disturbance. The changes in pit diameter paralleled the changes in mass; only fed E. nostras constructed larger pits at the end of the experiment. Different re sponses of the species to disturbance were also evident in relocation behaviour: M. formicarius relocated more frequently, particularly when larger stones were present, likely prioritizing relocation over energy intensive stone removal. Stone removal behaviour did not differ between species but only according to the stone size relative to the larval size. Larvae threw out stones from the pit mostly if the stones were not larger than themselves. Heavier stones were either pushed to the pit wall or out of the pit. Our results suggest that the availability of prey, behavioural plasticity and adaptation to the natural habitat are crucial factors in the response of sedentary predators to disturbance.
Keywords: Euroleon nostras, antlion, habitat disturbance, Myrmeleon formicarius, starvation, removing behaviour, stone, trap-building predator
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,41 MB)
This document has many files! More... |
2. Eksperimentalno preverjanje preferenčnih mirovališč in interakcija dveh morfotipov samcev navadnega matije, Phalangium opilio Linnaeus, 1758 (Opiliones, Phalangiidae) : Magistrsko deloTina Marshall, 2024, master's thesis Abstract: Navadni matija (Phalangium opilio) je splošno razširjena vrsta suhih južin, za katero je značilen trimorfizem, V tej raziskavi smo proučevali preferenčna mirovališča morfotipov samcev na rastlinah in različnih tipih podlag na poskusnih stolpih v povezavi z okoljskimi dejavniki. Prav tako smo opazovali interakcije, beležili vedenjske vzorce ter ugotavljali morebitne razlike v vedenju med morfotipoma. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije ali različnih ekoloških preferenc morfotipov. Za izvedbo poskusov smo na prostem postavili dve eksperimentalni areni. V vsako smo za poskuse preverjanja preferenčnih mirovališč na rastlinah zasadili sadike melonaste hruške (Solanum muricatum). Za preverjanje preference do različnih tipov podlag pa smo v areni postavili poskusna stolpa, ki sta imela na vsaki stranici nameščene štiri vrste podlag. Snemanje interakcij med osebki smo izvajali v terariju v laboratoriju. Ugotovili smo, da se dolgorogi in kratkorogi samci razlikujejo v izbiri mirovališč na rastlinah. Kadar sta bila v areni oba morfotipa hkrati, so kratkorogi samci izbirali mirovališča višje na rastlinah. To je posledica intraseksualne kompeticije, saj smo ugotovili, da morfotipa nimata različnih mikroklimatskih preferenc. Oba morfotipa sta največkrat mirovala na betonu in lesu na severni strani poskusnih stolpov. Morfotipa sta se na poskusnih stolpih razlikovala v prostorski in mikroklimatski niši. Kratkorogi samci so ob odsotnosti dolgorogih mirovali nižje, na določenih podlagah in straneh poskusnih stolpov pa so izbirali tudi toplejša in vlažnejša mirovališča kot slednji. Največ spopadov glede na število interakcij je bilo med pari dolgorogih samcev. Morfotipa samcev se v vedenjskih vzorcih med spopadi sicer nista razlikovala, so pa dolgorogi samci pogosteje izkazovali agresivno vedenje. Na osnovi poskusov in opazovanja vedenja lahko zaključimo, da je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije, ne pa različnih ekoloških preferenc morfotipov.
Keywords: dimorfizem samcev, intraseksualna kompeticija, okoljski dejavniki, pajkovci, prostorska niša
Published in DKUM: 17.12.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,55 MB) |
3. Primeri vaj opazovanja vedenja živali pri pouku bioloških vsebin v osnovni šoli : magistrsko deloVesna Hriberšek, 2024, master's thesis Abstract: Pri poučevanju naravoslovnih vsebin sta ključna razvoj naravoslovnih kompetenc in poučevanje, osredotočeno na učenca. Eden izmed načinov, kako to doseči, je izkustveno učenje, ki obsega tudi vključevanje živih živali v pouk bioloških vsebin na vseh stopnjah izobraževanja, v delu pa smo se osredotočili na pomembnost vključevanja živih živali v osnovni šoli. Vključevanje živih živali omogoča učencem boljše razumevanje življenjskih procesov v naravi in razvoj etičnosti do živali, hkrati pa povečuje njihovo učno motivacijo. Kljub številnim prednostim zaradi visokih stroškov, skrbi za živali med šolskimi počitnicami, negativnega odnosa nekaterih učencev do vseh ali nekaterih živali, predvsem pa zaradi pomanjkanja ustrezne literature učitelji redko vključujejo žive živali v pouk. Da bi učitelje spodbudili k večji vključitvi živih živali v pouk, smo pripravili primere vaj z nevretenčarji (pajek, rak enakonožec, ličinka volkca), ki učencem omogočajo pridobivanje znanja na metodološko in didaktično ustrezne načine. Vsaka vaja je opremljena z učnimi cilji, ki jih učenci lahko dosežejo med izvajanjem, hkrati pa so predstavljeni priporočeni časovni okvir izvedbe in druga priporočila oziroma omejitve v obliki učnih priprav. Zbirka vaj vsebuje teoretični uvod, cilje vsebine, navodila za izvedbo vaj, priporočila za učitelje in navodila ter naloge različnih kognitivnih nivojev za učence. S pripravljenim si prizadevamo spodbuditi učitelje k aktivnejšemu vključevanju živih živali v pouk bioloških vsebin in omogočiti učencem bogatejše in bolj (inter)aktivno učno okolje, ki spodbuja njihovo zanimanje za živali in njihovo vedenje ter pozitivno spreminja odnos do narave.
Keywords: eksperimentalno delo, etologija, pouk biologije, vedenje živali, žive živali
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,97 MB) |
4. Vedenjski odziv na motnje v habitatu pri dveh izbranih vrstah volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) : magistrsko deloJanja Borštnar Lampreht, 2024, master's thesis Abstract: Ličinke volkcev so zaradi sedentarnega načina življenja vezane na habitat, v katerem živijo in so podvržene številnim motnjam v habitatu. Proučevali smo vpliv motnje (kamnov različnih mas v lijaku) na dve vrsti volkcev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Uporabili smo kamne z enako maso ličinke ter 12-krat, 35-krat in 50-krat večjo maso. Vpliv motnje smo proučevali pri stradanih in hranjenih ličinkah vsake vrste, pri čemer smo beležili maso in premer lijaka pred in po poskusu ter opazovali čas odziva in vedenje ličink ob prisotni motnji. Motnja (kamen) je vplivala na mase ličink, in sicer so ličinke v obeh tretiranih skupinah tekom poskusa, z izjemo hranjenih ličink E. nostras, izgubile maso. Podobno je bilo v primerjavi premera lijakov. Vse ličinke, z izjemo hranjenih E. nostras, so na koncu poskusa gradile manjše lijake. Čas odziva na motnjo je bil najkrajši pri E. nostras, podaljševal pa se je z maso kamna pri obeh vrstah. Medtem ko je na čas odziva pri E. nostras bolj vplivalo različno tretiranje ličink, je pri M. formicarius imela večji vpliva masa kamna. Vedenjski odziv je bil pri obeh vrstah podoben: kamne z enako maso so ličinke zalučale iz lijaka, medtem ko so večje kamne potiskale po pobočju do roba ali iz lijaka. Očitna razlika med vrstama je bila v premeščanju, in sicer so se pogosteje premeščale ličinke M. formicarius, medtem ko so bile E. nostras bolj sedentarne. Pri obeh vrstah so se pogosteje premeščale stradane ličinke. Med vrstama smo opazili nekatere razlike v odzivu na motnjo, kar pripisujemo vedenjski plastičnosti, kot prilagojenosti na habitat, v katerem ličinke živijo. Vsekakor pa motnje bolj prizadenejo ličinke, ki so v habitatu z manj plena.
Keywords: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, motnja v habitatu, stradani, hranjeni, vedenje
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 43; Downloads: 24
Full text (1,02 MB) |
5. From individuals to populations : how homo- and heterospecific interactions influence habitat selection in a sit-and-wait predatorVesna Klokočovnik, Tadeja Bantan, Dušan Devetak, 2023, original scientific article Abstract: Species have different requirements for the habitat in which they live, depending on various biotic and abiotic factors. For sedentary predators such as antlion larvae, both factors are essential. In this study, we examined the preferred habitat choice concerning two abiotic factors, i.e., substrate and illumination, in two pit-building antlions, Euroleon nostras and Myrmeleon formicarius, to determine whether choice changes during con- or heterospecific interactions. Both species preferred medium sand grains, i.e., 230-540 μm but differed in their choice of illumination. E. nostras preferred shade, while M. formicarius chose the illuminated part of the container. However, the choice changed, especially for M. formicarius during interactions with another individual. Abiotic factors took precedence over biotic factors in the choice of E. nostras when interactions were involved. M. formicarius avoided interactions and built pits in less suitable conditions when suitable locations were already occupied. The results can be applied to the species' natural habitat and life traits. We can confirm that E. nostras is a more competitive species when it comes to providing the most suitable abiotic conditions in the habitat for pit construction.
Keywords: antlion larvae, granulation, habitat choice, light, shade
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 172; Downloads: 39
Full text (722,48 KB)
This document has many files! More... |
6. Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North MacedoniaDušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, original scientific article Abstract: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Keywords: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 225; Downloads: 5
Full text (497,47 KB)
This document has many files! More... |
7. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, original scientific article Abstract: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Keywords: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 194; Downloads: 5
Full text (2,70 MB) |
8. Dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa duch. sorte 'lia' ter vedenjski repertoar medonosne čebele : magistrsko deloMartina Lovrec, 2021, master's thesis Abstract: Preučevali smo dejavnost opraševalcev na jagodnjaku Fragaria x ananassa Duch. sorte 'Lia' ter opazovali vedenjski repertoar medonosne čebele. Zanimali sta nas dejavnost in pestrost opraševalcev glede na del dneva, temperaturo, vremenske razmere ter gostoto opraševalcev glede na število cvetov v dveh nasadih jagod. Beležili smo tudi frekvenco opraševanja ter vedenje medonosne čebele na cvetovih. V obeh nasadih je bil najpogostejši opraševalec medonosna čebela, sledijo dvokrilci in čebele samotarke, v manjšem deležu pa se pojavljajo tudi ostali opraševalci. Dejavnost opraševalcev je bila čez dan različna, na kar so vplivali vremenski pogoji, predvsem temperatura. Medonosna čebela je bila najbolj aktivna sredi dneva ob sončnem vremenu, brez dežja. Medtem ko so bili čmrlji in dvokrilci bolj dejavni zjutraj in zvečer. Pri ostalih opraševalcih je bila dejavnost glede na del dneva podobna. Gostota opraševalcev se ni bistveno razlikovala glede na število cvetov. Povprečna hitrost opraševanja pri medonosni čebeli je bila 7,1 cvetov/min. Čebele izkazujejo podoben vedenjski repertoar na pobranih in nepobranih cvetovih, le da se na nepobranih cvetovih zadržujejo dlje časa. Prav tako nismo ugotovili vedenjskih razlik med čebelami s polnimi in praznimi koški, le to da so se čebele s polnimi koški v povprečju hitreje premikale po cvetu. Uspešnost opraševanja s pomočjo letečih opraševalcev je bila kar za 52 % večja.
Keywords: opraševanje, divji opraševalci, medonosna čebela, jagodnjak 'Lia'
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 1152; Downloads: 48
Full text (2,74 MB) |
9. Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega poukaHanija Bujas, 2020, master's thesis Abstract: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Keywords: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 1016; Downloads: 84
Full text (2,07 MB) |
10. Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)Tadeja Bantan, 2020, master's thesis Abstract: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Keywords: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 1300; Downloads: 106
Full text (1,06 MB) |
