| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEMŠKO BESEDOTVORJE. TENDENCE V JEZIKU NOVIH MEDIJEV
Veronika Žibret, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Krajšava je produkt besedotvorja, ki je v besedišču prisoten sočasno s polno obliko. Ti besedi imata enak pomen in sklanjatveni vzorec, torej govorimo o nekakšni variaciji. Krajšave razlikujemo glede na število segmentov polne oblike. Tako poznamo večsegmentne, enosegmentne in delne krajšave. Večsegmentne krajšave vsebujejo več segmentov polne oblike, nasprotno pa vsebujejo enosegmentne krajšave le en neprekinjen del polne oblike. Delne krajšave so okrajšane le delno, saj so sestavljene iz okrajšanega in neskrajšanega dela. Poleg teh glavnih vrst poznamo še nekaj podvrst, tako govorimo tudi o besedotvorju s krajšavami, saj lahko tvorimo nove besede s pomočjo že nastalih krajšav. Tako kot drugi produkti besedotvorja lahko tudi krajšave uporabljamo v različnih tekstih, kjer povezujejo stavke v smiselne celote in skrbijo zato, da se ne ponavljamo. Krajšave nam namreč dajejo možnost, da uporabimo besedo z enakim pomenom, vendar pa ne ponovimo popolnoma iste besede. Tako lahko najprej uporabimo polno obliko, nato pa krajšavo in se s tem izognemo direktnemu ponavljanju. Krajšave lahko imajo vpliv tudi na stilističen izgled teksta. Nekatere krajšave so namreč lahko konotirane oz. stilistično zaznamovane, torej lahko izražajo poleg prvotnega pomena še nek stranski pomen. Uporabljamo jih tudi v različnih besedilnih vrstah, saj omogočajo, da kljub količinskim omejitvam izrazimo, kar smo želeli. To lahko pripomore h krajšim naslovom v časopisih, kar jih naredi še prodornejše. Poleg tega so krajšave tudi zelo vidne, zato jih pogosto uporabljamo v reklamne namene. Krajšave niso samo dobro vidne, temveč nam omogočajo tudi krajše izražanje. Z novimi mediji se je namreč pojavila tendenca, da se vsak želi izraziti čim krajše. To je najopaznejše pri e-klepetu, saj vsak želi odgovoriti kolikor hitro je mogoče. Pri Twitterju je to drugače, saj ni časovne omejitve, je pa omejeno število znakov. Tako se nagibamo k uporabi krajšav, da lahko v okviru te omejitve izrazimo želeno. Twitter je komunikacijsko omrežje, ki omogoča izmenjavo informacij. Pri tem je potrebno upoštevati omejitev 140 znakov, saj jih lahko vsaka objava vsebuje natanko toliko. S Twitterjem se nam ponuja možnost branja objav družine in prijateljev, kot tudi slavnih oseb. Da nam je to omogočeno, moramo tem osebam slediti oz. postati njihov „follower“. S tem lahko vedno spremljamo najaktualnejše objave izbranih oseb. Uporabnike Twitterja lahko razlikujemo tudi po namenu pisanja svojih objav. Tako poznamo zasebne uporabnike, ki pišejo, kaj trenutno počnejo; javne uporabnike, ki pišejo zato, da svoje „followerje“ opozorijo na svoje produkte oz. trenutno delo in uporabnike, ki niso ne eno ne drugo. Ti pa želijo s svojimi objavami opozoriti na svoj nov spletni dnevnik ali članek. Za analizo so bili izbrani javni uporabniki, saj lahko do njih dostopamo kadarkoli in se nagibajo k temu, da so njihove objave daljše, saj želijo posredovati čim več informacij naenkrat. Zbranih je bilo dvesto objav s področja novic, ki so bile nato natančno analizirane. Najprej smo lahko ugotovili, da se za te objave pogosto uporabljajo naslovi člankov, ki so za objave na Twitterju posebej prilagojeni. Tako so ti naslovi krajši in prodornejši ali pa so daljši in posredujejo več informacij. Vsekakor spodbudijo bralca k nadaljnjemu branju, ki mu je takoj omogočeno, če sledi URL naslovu, ki ga preusmeri na celoten članek. Tako skoraj vsaka objava vsebuje še URL naslov, vendar v skrajšani obliki. Potrdila se je teza, da se bodo krajšave v objavah na področju novic pogosto pojavljale. Najpogostejše so bile kratice, ki najpogosteje poimenujejo razne organizacije, institucije ali politične stranke. Vzbudijo tudi več pozornosti, saj so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Zelo pogosto se je pojavilo tudi besedotvorje s krajšavami, ki olajša pisanje dolgih sestavljenk in jih naredi preglednejše.
Keywords: krajšava, besedotvorje, večsegmentne krajšave, enosegmentne krajšave, delne krajšave, Twitter, novi mediji
Published: 11.09.2012; Views: 1192; Downloads: 121
.pdf Full text (683,60 KB)

2.
Typische schriftliche Fehler slowenischer DaF-Studierender zu Beginn des Studiums
Veronika Žibret, 2015, master's thesis

Abstract: Die vorliegende Magisterarbeit beschäftigt sich mit der Analyse von Aufsätzen und Diktaten der DaF-Studierenden am Anfang ihres Studiums unter den Prämissen der Theorie der Fehleranalyse. Unterschiedliche Faktoren haben Einfluss auf den Erwerb einer Sprache, dabei entsteht eine Lernersprache, die sozusagen die Vorstellung des Lerners ist, wie die Zielsprache aussieht und beinhaltet also seine Hypothesen über diese Sprache. Fehler sind ein übliches Produkt des Spracherwerbs und sind Abweichungen von einer gestellten Norm. Die Ergebnisse der Analyse bekunden, dass die meisten Fehler im Bereich der Rechtschreibung gemacht werden und dass die häufigsten Fehlerursachen Interferenzen unterschiedlicher Sprachen sind. Dabei ist der Einfluss der Muttersprache bei allen Gruppen stark, was man in der phonetischen Schreibweise, in der Verwendung falscher Präpositionen, falscher Reihenfolge und wortwörtlichen Übersetzungen beobachten kann. Die Grammatikfehler sind im Vergleich zu den Rechtschreibfehlern eher wenige und betragen bei jeder Gruppe ungefähr ein Drittel aller Fehler,. Noch weniger Fehler gibt es im Bereich der Lexik. Die Gruppen unterscheiden sich stark untereinander, was sich in der Anzahl der Fehler einzelner Probanden beobachten lässt. So sind die Gruppen der Doppelfächler und Übersetzer eher heterogen und die Gruppe der Einzelfächler eher homogen, was die Sprachkenntnisse einzelner Studierenden betrifft. Die Unterschiede bei den Ergebnissen der Aufsätze und Dikate zeigen, dass sich die Studierenden beim freien Schreiben der Fehlervermeidung bedienen, da sie offensichtlich unbekannte Wörter und Strukturen vermeiden.
Keywords: Fehleranalyse, Fehler, DaF, Spracherwerb, Lernersprache, Norm, Rechtschreibfehler, Grammatikfehler, Interferenz, Aufsätze, Diktate.
Published: 20.10.2015; Views: 665; Downloads: 105
.pdf Full text (21,40 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica