| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
THE COLLECTOR - A FREUDIAN INTERPRETATION
Valerija Korošec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: The purpose of this diploma seminar is to give an in-depth Freudian reading of the novel The Collector by John Fowles and apply basic Freudian psychoanalytic concepts to it, with the intent to analyse the main characters, the relations between them and the meaning of dreams and symbols which appear in the novel. The analysis has shown that the actions of the main character can be explained with Freud's theory of Self and other psychoanalytic concepts: the main character has been marked with the loss of his mother in his childhood that he is not willing to accept. Due to his unconscious wish to get her back in his childhood, he fixated his libido on butterflies, which became a symbol for his lost mother. After winning money on the football pools, the main character is abducted by his unconscious wishes, his Id, which causes a transfer of his libido from butterflies to young women. As he suffers from an unresolved Oedipus complex, he is incapable of having sexual intercourse, so he seeks in women the image of his ideal mother, who would satisfy his infantile sexuality. The ideal mother is unattainable, so he must satisfy his sexual desires through sadistic acts directed against women. As he is condamned to kidnapp and torture women forever, he can be considered a serial killer in evolution.
Keywords: Freud's psychoanalysis, dreams, symbols, John Fowles, The Collector, Unconscious, literature, novel.
Published: 29.01.2013; Views: 2036; Downloads: 140
.pdf Full text (300,56 KB)

2.
LATENTNO V SÜSKINDOVEM ROMANU PARFUM
Valerija Korošec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira roman Parfum s pomočjo freudovskih psihoanalitičnih konceptov, pri čemer so obravnavani glavni lik Jean-Baptiste Grenouille, stranski liki, njihovi medsebojni odnosi ter pomen simbolov, fantazij in sanj, ki se pojavijo v romanu. Analiza je pokazala, da je Grenouille, zaradi izgube matere in zavračanja v otroštvu, patološka osebnost, ki ne razvije vesti (superega). Njegovo delovanje usmerja nezavedno, ki hlepi po ugodju. To ugodje pa mu prinašajo vonji, saj so ti njegov libidinalni objekt. Še posebej močno fiksacijo libida predstavlja vonj deklice z mirabelami, ki jo umori. Ob umiku v rov na Plomb du Cantal se mu zgodi regresija libida na vonj umorjene deklice, ki s pomočjo fantazij izoblikuje Grenouilla v narcisoidnega psihopata. Ugotovili smo, da stranske like odlikuje nemoralnost, ki izhaja iz nebrzdanih, prepovedanih želja, kar odločilno vpliva na njihove odnose z glavnim likom, obravnavane skozi učinek, izkoriščanje in krivdo. Med simboli vonj simbolizira resnico, medtem ko je parfum simbol za laž. S tema simboloma smo razložili tudi sporočilo romana, ki je povezano z vprašanjem fenomenologije zla v družbi. Odgovor na vprašanje, kako zlo nastaja, se uveljavlja in posledično zmaga, smo našli v freudovski strukturi osebnosti oz. v zmagi gonov nad superegom posameznika. Posamezniki so namreč tisti, ki v zameno za lastne koristi omogočajo zlu, da sčasoma postane vsemogočno in preraste v množično zablodo družbe. Ker se Süskindova družba nikdar ne ustavi, da bi povohala smrad lastne resnice in ji je posledično onemogočeno vsakršno spoznanje o sami sebi, je obsojena na večno pojavljanje zla (na Jean-Baptiste Grenouille).
Keywords: Sigmund Freud, psihoanaliza, nezavedno, sanje, fantazije, simboli, Patrick Süskind, Parfum, literatura, roman
Published: 06.06.2013; Views: 1951; Downloads: 322
.pdf Full text (912,04 KB)

3.
Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija
Valerija Korošec, 2000, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija (podnaslov 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije) predstavlja izhodišče teza, da ima sociološka disciplina 'problem z identiteto', kar se v veliki meri pripisuje 'fragmentaciji discipline na teoretičnem nivoju'. Glede na to je cilj te naloge v preučitvi pogojev in možnosti postmodernistične sociologije, da preseže teoretično razdrobljenost in dihotomije 'uradne' sociologije. Žal pa niti pojem sociologije niti pojem postmodernizma (ali postmoderne), na katerega se naslanja poimenovanje 'postmodernistična sociologija' nista enoznačno, natančno in konsenzualno opredeljena, spričo česar je bil potreben zaris (sedanjega) stanja v okviru sociološkega in v okviru postmodernističnega diskurza, kjer so se izkristalizirala najbolj problematična vprašanja. Predvsem v okviru relativno mladega postmodernističnega diskurza, je bilo vloženega kar nekaj truda v konsistentno, koherentno in smiselno predstavitev postmoderne, postmodernizma, postmodernistične paradigme mišljenja in postmodernistične sociologije. V zarisu postmodernističnega diskurza je postmoderna predstavljena kot tisti najširši pojem, s katerim je mogoče poimenovati sodobno družbo. V delu polja postmoderne je mogoče govoriti o postmodernizmu v smislu kulturnih in intelektualnih trendov oz. premikov. Znotraj postmodernizma pa je mogoče govoriti o postmodernizmu kot 'intelektualnem fenomenu', ki na določen način podaja in zaobjema epistemološke, ontološke in metodološke predpostavke (izhodišča) postmodernizma. Na tem 'fenomenu' sloni tudi zaris postmodernistične sociologije, tj. na epistemoloških, ontoloških in metodoloških predpostavkah podanih, v okviru postmodernizma. V pogledu 'ocene pogojev in možnosti' postmodernistične sociologije glede na 'uradno' sociološko disciplinarno matrico je bila postmodernistična sociologija soočena s tematikami, kot so: proces deideologizacije, reinterpretacija 'zgodovinskega spomina' sociološke discipline, 'jedro' sociologije na način štirih konstitutivnih vprašanj sociologije (vprašanje družbenega reda, vprašanje odnosa med posameznikom in družbo, vprašanje družbenega razvoja in vprašanje epistemološkega modela sociologije) in proces 'pluralistične konvergence na ravni teorij'. V okviru slednjega je bila postmodernistična sociologija soočena s sociološkimi teorijami, kot so: simbolični interakcionizem, etnometodologija, funkcionalizem in marksizem. Kot rezultat teh soočenj se je zdela upravičena ugotovitev, da je mogoče postmodernistično sociologijo videti kot fenomenološko orientirano sociologijo, ki do določene mere lahko prispeva h konsolidaciji sociološke discipline - v pogledu teoretične fragmentiranosti kot tudi v pogledu 'imidža' sociologije. Ob vprašanju umestitve postmodernistične sociologije v okvir sociološke discipline pa se je pokazalo, da moramo upoštevati širši okvir, tj. okvir, v katerem se je pojavil in razvil postmodernizem. Razvoj postmodernizma je bil koncipiran v skladu s Kuhnovim konceptom paradigme. Kot rezultat raziskave razvoja postmodernizma se je zdela možna ugotovitev, da je 'prejšnja', tj. moderna misel v veliki meri 'dekonstruirana' in 'deevalvrana' v okviru dveh polov epistemološkega prostora moderne, tj. moderne filozofije in pozitivistične moderne znanosti. V okviru te naloge se tako 'možnost' postmodernistične paradigme mišljenja kaže na treh nivojih: kot epistemologija, ontologija in metodologija človeka ob koncu 20. stoletja, kot specifični pogled na preteklost (moderno) ter kot Kuhnovski pogled na razvoj družbe ali znanosti. V pogledu vprašanja postmodernistične paradigme mišljenja in sociologije se v postmodernistični perspektivi podaja ocena, da sta moderna in 'uradna' sociologija deevalvriani v meri, kot sta vezani na moderno filozofijo in moderno znanost, tj. na misel moderne. V postmodernistični perspektivi se tako postmodernistična sociologija kaže kot možnost 'nove' sociologije, v okviru 'uradne' discipline pa kot ena od fenomenološko orientiranih sociologij ali celo kot sinteza le-teh. Na splošno pa je mogoče reči, da je narava te raziskave preozko zastavljena, da bi omogočala kaj več kot ugotovitev, da je vse, kar je povezano s postmodernizmom, še vedno zelo 'kontradiktorno' in 'nedoločljivo' – hkrati, in kljub temu, pa vredno premisleka, saj postmodernizem deluje tako, da 'znano' pokaže v novi luči in tako odpira vedno 'nova' vprašanja - tudi v okvirih sociologije. Prvi razlogi za pisanje doktorske naloge z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija s podnaslovom 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije' so bili v večji meri subjektivne narave. S prihodom na delovno mesto asistentke na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za sociologijo, sem se namreč soočila z zahtevo, ki velja na Univerzi, da poglobim in razširim fond (svojega) sociološkega znanja.
Keywords: postmodernizem, sociologija, disertacije
Published: 20.12.2019; Views: 54; Downloads: 0

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica