1. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Keywords: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,63 MB) |
2. Validacija slovenske priredbe Frankfurtske lestvice čustvenega dela na vzorcu učiteljevEva Orka Šenekar, 2020, master's thesis Abstract: Na sodobnem trgu dela dobiva vse večji pomen dimenzija dela, ki je vezana na regulacijo čustev. Upravljanje s čustvi kot del delovnih zahtev se imenuje čustveno delo in predstavlja relativno novo področje raziskovanja na področju poučevanja. Čeprav se šole nekoliko razlikujejo od ostalih organizacij, se tudi od učiteljev pričakuje učinkovito upravljanje z lastnimi čustvi zavoljo doseganja organizacijskih in učnih ciljev. Šole se vse pogosteje nagibajo k oblikovanju pravil regulacije čustev, ki bi jih naj učitelji upoštevali v odnosu do učencev, njihovih staršev ter ostalih sodelavcev na šoli. Z namenom, da bi lahko podrobneje raziskovali področje čustvenega dela tudi v slovenskem okolju, smo v pričujoči magistrski nalogi prevedli in priredili Frankfurtsko lestvico čustvenega dela, ki za naše okolje predstavlja nov merski pripomoček. Raziskovalni vzorec je zajemal 595 učiteljev, zaposlenih na različnih osnovnih ter srednjih šolah po Sloveniji. Potrdili smo večdimenzionalnost konstrukta, pri čemer sta eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza pokazali, da najboljše prileganje podatkom kaže 8-faktorska rešitev. Lestvica je pokazala tudi ustrezno visoko mero zanesljivosti ter konstruktne veljavnosti. Omejitve in praktično vrednost raziskave ter predloge za nadaljnje raziskovanje smo obravnavali v diskusiji. Priredba novega merskega instrumenta za merjenje čustvenega dela predstavlja korak bližje k celostni analizi stanja na področju obremenjenosti učiteljev in kasneje tudi drugih poklicnih skupin.
Keywords: validacija, slovenska priredba, lestvica, čustveno delo, učitelji
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1093; Downloads: 131
Full text (1,40 MB) |
3. Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode : magistrsko deloNina Šenekar, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko.
Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Keywords: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Published in DKUM: 30.10.2019; Views: 1780; Downloads: 230
Full text (2,84 MB) |
4. Imobilizacija lakaze v magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs)Nina Šenekar, 2017, undergraduate thesis Abstract: Pripravili smo zamrežene magnetne encimske skupke (mCLEAs) iz lakaze. Metoda sestoji iz dveh delov: obarjanje encima z ustreznim obarjalnim reagentom in imobilizacija dobljenega agregata v zamrežene encimske skupke z zamreževalcem glutaraldehidom. S centrifugiranjem smo produkt ločili na pelet in supernatant. Supernatant smo uporabili za test koncentracije proteinov, na peletu pa smo izmerili preostalo aktivnost lakaze. Namen diplomske naloge je bil pripraviti mCLEAs z najvišjo preostalo aktivnostjo lakaze in učinkovitostjo imobilizacije.
Preizkušali smo vpliv naslednjih parametrov: koncentracija magnetnih nanodelcev, koncentracijo glutaraldehida, količina NaBH3CN, temperatura, čas ter koncentracija encima. Raztopini encima smo dodajali ogrodne proteine: albumin iz govejega seruma (BSA) ter albumin iz kokošjih jajc (EA).
mCLEAs z visoko preostalo aktivnostjo smo pripravili z uporabo 10 mg magnetnih nanodelcev v 100 µL raztopine lakaze koncentracije 20 mg/ml. Obarjali smo z 900 µL obarjalnega reagenta 2-propanol. Zamreževali smo z 15% (v/v) GA (150 µL) in dodali 50 µL NaBH3CN. Zamreževanje se je vršilo tri ure s hlajenjem.
Keywords: lakaza, glutaraldehid, imobilizacija, magnetni nanodelci, magnetni zamreženi encimski skupki
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1381; Downloads: 127
Full text (1,45 MB) |
5. Incentive potovanje kot oblika nematerialnega nagrajevanja zaposlenih : diplomsko deloTina Šenekar, 2006, undergraduate thesis Keywords: potovanja, nagrajevanje, delovna uspešnost, zaposlenost, motiviranje, organiziranost, turizem, predstava, regionalni razvoj, zadovoljstvo, storitve, dejavnost, planiranje, ponudba, turistični objekti, trg, turistično posredovanje, svet, Slovenija
Published in DKUM: 28.09.2007; Views: 2182; Downloads: 219
Full text (591,58 KB) |
6. |
