| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Published: 29.08.2019; Views: 434; Downloads: 88
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Vpliv ukvarjanja s športom pri starših na ukvarjanje s športom pri njihovih otrocih
Urška Rebernak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Vpliv ukvarjanja s športom pri starših na ukvarjanje s športom pri njihovih otrocih smo želeli raziskati in ugotoviti vpliv staršev, ki so bili v otroštvu in so tudi še sedaj športno aktivni (tudi v prostem času), na športno aktivnost njihovih otrok. Tako smo v teoretičnem delu s pomočjo deskriptivne metode predstavili otrokove gibalne sposobnosti in športne navade v vrtcih in šolah. Nadaljevali smo z družino, kjer smo predstavili vpliv ukvarjanja s športom pri starših ter športno aktivnost družine v prostem času. Nadalje smo opisali nekaj organiziranih športnih dejavnosti in vključevanje staršev vanje. Na koncu smo predstavili še razlike med vplivi mestnega in podeželskega okolja ter nekaj dosedanjih raziskav in ugotovitev. V empiričnem delu je uporabljena kavzalno-neeksperimentalna metoda, merski instrument je anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je bil namenski neslučajnostni iz konkretne populacije, ki jo predstavljajo starši predšolskih otrok in otrok 1. razreda osnovnih šol v Prekmurju. Zanimala nas je količina športne aktivnosti staršev in njihovih otrok ter njuna soodvisnost in vpliv okolja bivanja na njihovo vključenost v organizirane športne dejavnosti. Naše ugotovitve so bile: delež staršev, ki so športno aktivni vsaj enkrat na teden, je večji od deleža staršev, ki niso športno aktivni, več kot polovica staršev je bila v svojem otroštvu vključena v organizirano športno dejavnost; največ staršev je v prostem času skupaj s svojimi otroki aktivnih 2–3-krat na teden; družine so v prostem času največ športno aktivne preko raznih iger z žogo; ni statistično pomembne razlike med športno aktivnostjo družin v prostem času glede na to, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo; več kot polovica otrok je vključena v organizirane športne dejavnosti; največ otrok obiskuje vadbe plesa; največ otrok je vključenih v organizirano športno dejavnost zaradi lastne želje; obstaja statistično pomembna razlika v vključenosti otrok v organizirane športne dejavnosti glede na kraj bivanja; ni statistično pomembne razlike v gibalni/športni aktivnosti družin v prostem času glede na kraj bivanja; ni statistično pomembne razlike v športni aktivnosti v prostem času staršev skupaj s svojimi otroki glede na starost staršev; ni statistično pomembne razlike v vplivu spola staršev, ki so se v otroštvu ukvarjali s športom, na vključenost njihovih otrok v organizirane športne dejavnosti.
Keywords: predšolski otrok, šolski otrok, športna aktivnost, starši, družina, organizirane športne dejavnosti, prosti čas
Published: 17.12.2015; Views: 919; Downloads: 180
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica