1.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestuUrška Perkovič, 2021, master's thesis
Abstract: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Keywords: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 1527; Downloads: 316
Full text (2,57 MB)
