| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacije
Urška Kapun Hozjan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %). Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Keywords: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 741; Downloads: 99
.pdf Full text (999,93 KB)

2.
Uporaba hevristik pri reševanju problemov in odločanju : magistrsko delo
Urška Hozjan, 2012, master's thesis

Abstract: Hevristike so zavedne ali nezavedne kognitivne strategije za reševanje problemov, za katere je značilno neupoštevanje dela informacij. Na tak način hitreje in z manjšimi stroški pridemo do optimalne rešitve (Gigerenzer in Gaissmaier, 2011). Ker si z uporabo hevristik prihranimo veliko časa in napora, so v preteklosti bili mnenja, da rešitve, pridobljene s pomočjo hevristik, v veliko večji meri vodijo do napak in pristranosti kot »racionalne« rešitve, kot jih definirajo logični in statistični modeli odločanja. Vendarle pa je zanimivo pogledati, kako dejansko delujejo kognitivne hevristike v današnjem negotovem svetu, nasičenem z informacijami. Zato, preden sprejmemo tezo, da »merjenje čez palec«, kot radi rečejo hevristikam, ni učinkovita metoda pri iskanju rešitev, raje poglejmo, katere so sploh tiste hevristike, ki jih ljudje uporabljajo in v katerih situacijah ter kdaj naj se raje zanesejo na hevristike kot pa na kompleksnejše strategije. Sodobni avtorji so mnenja, da hevristike ne dajejo samo »dovolj dobre« rešitve, temveč so v določenih okoliščinah celo bolj točne in natančnejše kot kompleksne metode. V magistrski nalogi bodo predstavljene strategije za reševanje problemov, med katere spadajo tudi hevristike, ki jih bomo podrobneje razčlenili, predstavili vrste hevristik ter prikazali njihovo uporabnost na različnih področjih. Opisali bomo faze v procesu odločanja ter opredelili vlogo hevristik pri tem. Ponazorili bomo pozitivne, pa tudi morebitne negativne posledice uporabe hevristik, ki vodijo v pristranosti. Pri tem se bomo oprli na predpostavke v obstoječi domači in tuji literaturi in na raziskave, ki analizirajo omenjeno tematiko.
Keywords: reševanje problemov, odločanje, modeli odločanja, hevristike, hevristično odločanje, intuicija, magistrska dela
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 3941; Downloads: 1272
.pdf Full text (527,53 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica