| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Identifikacija slabo ohranjenih trupel
Katja Kostanjevec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Identiteta nas nehote definira na poti skozi življenje, tekom njega se spreminja in dopolnjuje glede na spremljajoče se okoliščine. Ljudje se primarno prepoznamo na podlagi videza, natančneje obraza, ki je hkrati naš največji identifikator. V primeru, da je prepoznava na podlagi obraznih potez nemogoča, lahko osebo prepoznamo s pomočjo drugih vizualnih značilnosti ali celo glasu. Skoraj vse našteto pomaga tudi preiskovalcem, kadar imajo opravka z neznanim truplom. Težavnost identifikacije se stopnjuje v primerih potrjevanja identitete umrlih, katerih truplo je močno poškodovano, razpadlo, okostenelo ali razkosano. Naloga organov tako postane vrniti identiteto osebi, ki jo je skozi naštete procese izgubila. Identifikacija je obvezen del mrliškega ogleda in obdukcije, opravlja jo specialist sodne medicine ali za to usposobljen zdravnik. Sumljive okoliščine lahko spremljajo najdbo slabo ohranjenega trupla, zaradi katerih je obvezno sodelovanje preglednika z organi pregona. V sodelovanju morajo zato z dostopnimi metodami dodeliti pozitivno identifikacijo najdenemu slabo ohranjenemu truplu. Namen diplomskega dela je bil razložiti glavne znanstvene in neznanstvene identifikacijske postopke glede na samo ohranjenost trupla ter organe, ki pri samem procesu sodelujejo. Narejen je bil klasičen pregled literature z analizo primarnih in sekundarnih virov. Na podlagi pregleda je bila narejena študija primera o različnih identifikacijskih postopkih, njihova uporabnosti glede na omenjene okoliščine in predstavljenih strokovnjakih, ki pri omenjenih procesih sodelujejo. Med najbolj zanesljive identifikacijske postopke spadajo znanstveni pristopi, kot so DNK-analiza, analiza zob, analiza kosti in daktiloskopski postopki. Zaradi visoke stopnje zanesljivosti se ob ugodnih okoliščinah in kadar je mogoče najprej zberejo vzorci za biološke identifikatorje. V redkih primerih najdbe slabo ohranjenih trupel ali skeletiziranih ostankov se morajo strokovnjaki lotiti drugih identifikacijskih postopkov, ki so v veliki meri odvisni od samih okoliščin. V zadnjem desetletju lahko v takšnih scenarijih pomaga rentgensko slikanje, ki med drugim prikaže možne poškodbe ali medicinske posege na skeletu, ter računalniška toaleta, s pomočjo katere se naredi rekonstrukcijo obraza osebe pred utrpelimi poškodbami. Identifikacijskih postopkov je veliko, vendar je njihova uporabnost in zanesljivost odvisna od danih okoliščin in kazenskopravne zakonodaje.
Keywords: diplomske naloge, identifikacija, truplo, mrliški preglednik, razkroj trupla
Published: 19.10.2021; Views: 32; Downloads: 14
.pdf Full text (628,72 KB)

2.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published: 16.03.2021; Views: 170; Downloads: 23
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Forenzična odontologija
Lara Potrč, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Keywords: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Published: 15.03.2021; Views: 154; Downloads: 16
.pdf Full text (2,04 MB)

4.
Razkroj blata iz raztopine po razklopu ilmenita/žlindre v laboratorijski mikrovalovni pečici.
Tomaž Zupanc, 2020, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge smo analizirali vsebnost TiO2 (%) v blatu iz raztopine po razkroju ilmenita in žlindre v vzorcih iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v Cinkarni Celje d.d. Različne vzorce blat smo za potrebe določitve vsebnosti TiO2 v blatu razkrajali v odprtem sistemu (digestorij – klasična metoda) ter v zaprtem sistemu v mikrovalovni pečici (nova metoda). Zaradi dolgotrajnega postopka razkroja blata v digestoriju in škodljivega vpliva na zdravje zaposlenih in okolje smo razvili metodo določevanja vsebnosti TiO2 (%) v mikrovalovnem sistemu, ki je prijaznejša do zdravja zaposlenih ter okolja hkrati pa sprosti čas zaposlenih za opravljanje drugih meritev. Pripravili smo si prežarjeno blato iz raztopine po razkroju ilmenita oz. žlindre. Sledila je določitev vsebnosti TiO2 v blatu v odprtem sistemu, ki se trenutno uporablja za izvajanje meritev v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida. V naslednjem koraku pa smo izvedli razkroje blata v mikrovalovni pečici (zaprt sistem). Določili smo pogoje razkroja v mikrovalovni pečici: temperatura razkroja, čas razkroja, masa prežarjenega blata pri razkroju ter količina žveplove(VI) kisline. S statistično obdelavo rezultatov meritev smo ugotovili, da so rezultati vsebnosti TiO2 (%) v blatu določeni z razkrojem v mikrovalovni pečici primerljivi s tistimi, ki smo jih določili po klasičnem, to je odprtem sistemu razkroja. Metodo razkroja blata v odprtem sistemu, kjer se sprošča velika količina razkrojnih plinov, ki so škodljivi za zaposlene in okolje, lahko zamenjamo z novo metodo razkroja v zaprtem sistemu. V mikrovalovni pečici ostajajo razkrojni plini v vialah, se kondenzirajo in ne izhajajo v okolje, kar zmanjša negativne vplive na zdravje zaposlenih ter okolje.
Keywords: Titanov(IV) oksid, žveplova(VI) kislina, razkroj, mikrovalovni sistem, ilmenitno blato in žlinderno blato.
Published: 30.07.2020; Views: 657; Downloads: 179
.pdf Full text (1,69 MB)

5.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo
Špela Šoba, 2020, master's thesis

Abstract: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Keywords: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Published: 16.06.2020; Views: 573; Downloads: 93
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
Klinična forenzična medicina v Sloveniji
Gregor Haring, Tomaž Zupanc, 2019, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku želimo širšemu krogu predstaviti klinično forenzično medicino, njen pomen in vlogo, obseg in stanje v Sloveniji ter ambulanto, kjer preglede izvajamo. Ugotovitve: Klinična forenzična medicina je pomembna veja sodne medicine. Pomembneje se je začela razvijati v 60. letih 20. stoletja. Razcvet pa doživlja zadnjih 10 let. Ukvarja se predvsem s forenzičnimi pregledi žrtev fizičnega in spolnega nasilja, vendar to ni edino področje delovanja klinične forenzične medicine. Gre za zdravniški pregled z uporabo kliničnih znanj in postopkov ter diagnostičnih metod po načelih forenzične preiskave. Telo preiskovanca, ki je lahko žrtev ali osumljenec, predstavlja kraj kaznivega dejanja, ki ga je treba forenzično pregledati, kar pomeni tehnično in strokovno pravilno opisati poškodbe ter jih tudi primerno zavarovati kot dokaz. Primerno lahko te poškodbe zavaruje le zdravnik strokovnjak – tj. specialist sodne medicine z natančnim opisom in opredelitvijo vrste poškodbe, fotodokumentacijo ipd. Hkrati mu je kot zdravniku tudi dovoljeno posegati na in v telo, kar pomeni, da odvzame in zavaruje tudi brise s površine telesa in telesnih odprtin. Govorimo o odnosu strokovnjak/izvedenec – preiskovanec in ne o odnosu zdravnik – bolnik. Vse to pa lahko opravi le v primernem prostoru in ob sodelovanju s primernim kadrom. Prvo predstavlja tehnično opremljena in prostorsko primerno zasnovana klinična forenzična ambulanta. Kader pa predstavlja forenzično izobražen zdravnik in medicinska sestra, pomoč administracije ter dostopnost do drugih medicinskih specialnosti in nemedicinskega osebja. Trenutno je edina primerno kadrovsko in tehnično opremljena klinična forenzična ambulanta v prostorih Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Dostopna je štiriindvajset ur vse dni v letu. Ambulanta se uporablja predvsem za potrebe policije in pravosodja. Financiranje klinične forenzične medicine v Sloveniji je za enkrat slabo urejeno. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bo širši strokovni javnosti, predvsem policiji in pravosodju, preiskovalnim sodnikom in tožilstvu, približal pojem klinične forenzične medicine in ambulante. Odgovorni, opremljeni z vedenjem, bodo tako pogosteje posegli po kliničnem forenzičnem pregledu žrtev in osumljencev v kazenskih postopkih, kar bo pripomoglo k boljši celostni oskrbi žrtev. Bolje bodo zavarovani tudi pomembni dokazi. Obravnava v klinični forenzični ambulanti bo prinesla večjo korist tako žrtvi kaznivega dejanja kot tudi samemu kazenskemu postopku.
Keywords: klinična forenzična medicina, forenzična ambulanta, sodna medicina
Published: 07.04.2020; Views: 348; Downloads: 27
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Samomori z ostrim in/ali koničastim predmetom v osrednji, zahodni in jugovzhodni Sloveniji
Tinkara Bulovec, 2019, master's thesis

Abstract: Preiskovanje sumljive smrti zahteva skrbno, pozorno in individualno obravnavo dogodka ter sodelovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri ogledu kraja dejanja. Ugotovitve sodnomedicinskega izvedenca o okoliščinah dogodka, tj. o času in načinu smrti, značilnostih poškodb ter morebitnem predmetu storitve, so ključne za usmeritev nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja. Trilema, ki se pojavi ob preiskovanju suma nasilne smrti, je, ali okoliščine dogodka kažejo na nesrečo, samomor ali umor, pri čemer moramo biti še posebno pozorni na možnost fingiranja dogodka. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave okoliščin samomorov z ostrim in/ali koničastim predmetom, ki je bila izvedena na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Za namen raziskave smo pregledali obdukcijska poročila s pripadajočo dokumentacijo v obdobju med letoma 2008 in 2018 ter izmed njih izbrali samomore z ostrim in/ali koničastim predmetom. V analiziranem obdobju je bilo na ISM 111 obravnav (87 moških in 24 žensk), ki so v 49,5 % storili enostavni, v 50,5 % pa kompleksni samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom. Pri slednjih je bila najpogostejša kombinacija ostrih poškodb (vreznin ali vbodnin) z obešanjem (45,2 %). Čeprav v vzorčnih podatkih prevladujejo moški, smo hipotezo, da moški pogosteje naredijo samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom, na podlagi testa deležev zavrnili. Ugotovili smo, da so poškodbe najpogosteje povzročene z neopredeljenimi ostrimi predmeti (41,2 %), pri natančno opredeljenih predmetih pa so prevladovali kuhinjski noži (17,1 %). Dokazali smo, da so poškodbe najpogosteje na levi polovici telesa, kar potrjuje našo predpostavko, da je ta stran telesa zaradi dominance desne roke bolj dostopna. Najpogosteje so bile poškodbe v predelu podlahti, leve predkomolčne kotanje in levega zapestja. Samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom je bil največkrat storjen doma (65,8 %). Umrli zaradi tovrstnega samomora so bili pogosteje pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot alkohola.
Keywords: samomori, ostri in koničasti predmeti, poškodbe, vreznine, vbodnine, magistrska dela
Published: 18.09.2019; Views: 441; Downloads: 80
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
Menjava metode določanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida
Tomaž Zupanc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil uvesti novo metodo določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida, ki jih opisujemo z močjo posvetlitve in podtonom. Meritve moči posvetlitve in podtona pigmetnega titanovega dioksida izvajajo v Kontroli proizvodnih procesov, v postopku kalcinacije, z namenom optimalnega vodenja postopka, ki ima v procesu proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida velik vpliv na kakovost pigmenta. Moč posvetlitve pigmenta podajajo kot vrednosti Y % v sivi pasti in podton kot vrednost YF % v sivi pasti. Obstoječa metoda je dolgotrajna. Pred spektrofotometrično določitvijo moči posvetlitve in podtona pigmenta po kalcinaciji moramo pripraviti sivo pasto, ki vsebuje pigment, laneno olje in mešanico za sivi pasto. Kalcinatu pomletem z laboratorijskim mlinom je potrebno dodati laneno olje in mešanico za sivo pasto, ki vsebuje BaCO3 ter saje, ki imajo moder podton. Pigment in sestavine sive paste se vribajo na vribalnen stroju, nastala pasta se stisne v tableto, ki ji s spektrofotometrom izmerimo vrednosti X, Y in Z. Ker sta moč posvetlitve (Y %) in podton (YF %) kalcinata relativni vrednosti, se primerjajo vrednosti X, Y in Z trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta z vrednostmi X, Y in Z standardnega vzorca. Pasta standardnega vzorca se pripravi in izmeri na enak način kot pasta trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta. Nova metoda določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida temelji na spektrofotometrični določitvi transmisije svetlobe v vidnem delu spektra dnevne svetlobe. Vzorec kalciniranega pigmenta pomlet z laboratorijskim mlinom omočimo z organskim omakalom s pomočjo hitrovrtečega mešala. Homogeni disperziji izmerimo s spektrofotometrom transmisijo svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, ki jo preračunamo v optično gostoto (OD). Optično gostoto kalciniranega pigmenta primerjamo z optično gostoto standardnega vzorca pigmenta, ki je pripravljen na enak način kot trenutni vzorec kalciniranega pigmenta. V diplomskem delu so prikazane meritve moči posvetlitve in podtona pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz postopka kalcinacije po stari in novi metodi. Na osnovi statistične obdelva rezultatov meritev so pokazali, da se meritve po novi metodi, pri 450 nm vidne svetlobe, ujemajo z meritvami po stari metodi.
Keywords: siva pasta, suspenzija, podton, svetlost, relativna moč razprševanja, relativni razpršilni koeficient
Published: 04.10.2018; Views: 641; Downloads: 70
.pdf Full text (2,48 MB)

9.
Samomori v Zasavju
Maša Horvat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013). Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010).
Keywords: samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge
Published: 06.11.2017; Views: 910; Downloads: 123
.pdf Full text (866,25 KB)

10.
RAZVOJ TRANSPORTNE PRIKOLICE ZA KOLO
Tomaž Zupanc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje razvoj transportne prikolice za kolo, namenjene veliki množici kolesarjev, tistim, ki jo bodo uporabljali v vsakodnevne namene, pa tudi kolesarjem z avanturistično žilico za potovanja po širnem svetu. V uvodnih delih diplomskega dela so opisani načini transporta, nato prihodnost transporta z ekološkega pogleda in pa pregled obstoječih izdelkov na trgu. Cilji diplomskega dela so: razviti všečno, ergonomsko sprejemljivo prikolico za kolo, ki bi poleg funkcije transporta imela nalogo proizvesti in shraniti določeno količino energije, potrebne za vzdrževanje delovanja majhnih električnih naprav. To so mobilni telefoni, fotoaparati, navigacijske naprave in razna svetilna telesa.
Keywords: transport, ekologija, kolo, kolesarska prikolica, MKE
Published: 05.07.2010; Views: 2927; Downloads: 216 
(1 vote)
.pdf Full text (4,73 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica