| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV NAGRAJEVANJA NA USPEŠNOST POGAJANJ
Tjaša Trnovšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo raziskovali pogajanja in nagrajevanje. Teorijo smo želeli preveriti na praktičnem primeru, s pomočjo študije primera pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo in servisiranje vozil znamke Hyundai. V teoretičnem delu smo pisali, kaj so pogajanja, kako pride do pogajanj, opisali smo vrste pogajanj in pogajalcev, taktike, ki se uporabljajo pri pogajanjih, cilje pogajanj, etiko … Pisali smo tudi o nagradah, ki motivirajo zaposlene. Spoznali smo, kakšen je pomen nagrajevanja zaposlenih in katere vrste nagrad poznamo. Naše zastavljene teze so bile; da nagrajevanje pozitivno vpliva na pogajalce ter da so ti za svoje delo bolj motivirani, če vedo, da jih na koncu čaka nagrada; to se je tekom diplomskega seminarja izkazalo za resnično. Trdili smo tudi, da je najpogostejša oblika nagrajevanja, pri uspešni prodaji vozil, denarna nagrada, in sicer v obliki denarne stimulacije; tudi to lahko potrdimo. Kot tezo smo postavili tudi dejstvo, da nagrade vplivajo na uspešnost pogajanj; z gotovostjo trdimo, da tudi to drži, kot smo ugotovili. Motivirani pogajalci torej, ki vedo, da bodo na koncu za svoje uspešno opravljeno delo prejeli nagrado, so uspešnejši od tistih, ki nagrade za delo ne dobijo. V praktičnem delu smo s pomočjo študije primera potrdili vse naše teze zastavljene v uvodnem delu in ugotovili, da so pogajanja prisotna v proučevanem podjetju, prav tako pa tudi nagrade, ki motivirajo zaposlene, da so pri svojih pogajanjih uspešni. Trdimo lahko, da v prihodnosti skorajda ne bo več mogoče doseči kompromisov brez pogajanj. Vsako podjetje mora imeti vsaj nekaj dobrih pogajalcev. Imeti morajo izbrane vrste pogajanj in taktike, ki jih uporabljajo. Pogajalcem pa mora biti vedno cilj, da razrešijo konflikt, ki je razlog za pogajanja – cilj nikoli ne sme biti le nagrada, ki jo pogajalec dobi ob zmagi. Vsako pogajanje je specifično in je odvisno od nasprotnikov ter okoliščin, ki nastanejo. Vsako pogajanje je tudi proces, na katerega se moramo dobro pripraviti, proučiti nasprotnika, okoliščine, imeti moramo tudi dovolj informaciji o interesih nasprotne strani. Zaposleni pa morajo pri svojem delu biti tudi dovolj motivirani, kar lahko dosežemo s pomočjo nagrajevanja zaposlenih; s tem koristimo podjetju in zaposlenim. Bistvene ugotovitve, ki jih tako lahko podamo za konec, so, da so pogajanja v veliki meri prisotna, kadar gre za prodajo avtomobilov in da brez pogajanj pravzaprav sploh ne gre. Prav tako smo ugotovili, da so pogajalci uspešnejši, če vedo, da jih na koncu čaka primerna nagrada za delo, ki so ga dobro opravili. Najbolj motivirani so tisti zaposleni, ki vedo, da jih na koncu čaka nagrada, in sicer v obliki dodatka k plači, torej jih čaka finančna nagrada. Zaposlene v podjetju je vsekakor potrebno motivirati, saj lahko le dobro motivirani sodelavci podjetju doprinesejo uspehe ter možnost za obstoj podjetja na velikem trgu.
Keywords: Pogajanja, nagrajevanje, zaposleni, motivacija
Published: 17.03.2017; Views: 274; Downloads: 26
.pdf Full text (304,81 KB)

2.
Razlike med spoloma v opisovanju storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Trnovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za ugotavljanje razlik med spoloma v opisovanju storilcev kaznivega dejanja je pomembno poznavanje in delovanje spomina ter zaznavanje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se najprej posvetila spominu, njegovemu delovanju in spominskim napakam. Posebno poglavje sem posvetila tudi zaznavanju – dejavnikom, ki vplivajo na zaznavanje, času trajanja dogodka, dejavnikom obdelave podatkov in motnjam zaznave. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa pišem o vplivu spola na zaznavanje, natančneje o razlikah med spoloma ter o vplivu možganov. V empiričnem delu sem analizirala odgovore študentov Fakultete za varnostne vede, ki so jih zapisali v anketni vprašalnik po ogledu doma posnetega videa. Zanimalo me je, ali res pride do razlik med spoloma pri opisovanju specifičnih detajlov glede na spol ter ali si ženske res bolje zapomnijo barve oblačil in las storilcev ter predmetov, moški pa avtomobile in registrske številke. V raziskavi je sodelovalo 32 udeležencev, od tega je bilo 19 žensk in 13 moških. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov sem ugotovila, da res prihaja do razlik med spoloma, in sicer glede na njihove interese. Ženske so si veliko bolje zapomnile barve oblačil storilcev in predmete, ki so jih imeli storilci pri sebi, moški pa avtomobile (znamke, modele). Tudi pri navajanju registrske številke so bili moški bolj uspešni, čeprav so bile tudi pri njih navedbe le delne. Vendar tudi del številke pomaga pri odkrivanju storilcev. Moški so bili uspešnejši tudi pri opisovanju odtujenih predmetov. Na podlagi podatkov, ki sem jih pridobila z analizo, lahko moje domneve deloma potrdim in deloma ovržem, saj je prihajalo tudi do razlik, tam kjer nisem pričakovala.
Keywords: pričanje, spomin, spominjanje, zaznavanje, ženske, moški, razlike med spoloma, diplomske naloge
Published: 20.11.2013; Views: 1263; Downloads: 129
.pdf Full text (556,97 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica