Search the digital library catalog

Abstract: Izobraževanje ima pomembno vlogo v družbi. Klasična šola, kot jo poznamo danes, se je razvijala skozi vso zgodovino človeštva. Prav tako so se poleg nje razvijale še različne druge oblike izobraževanja oziroma pedagogik. Zanimalo nas je, kateri pogledi teh pedagogik bi lahko pozitivno vplivali na klasično obliko izobraževanja. Zato smo v diplomskem delu predstavili montessori in waldorfsko pedagogiko. Osredotočili smo se na pedagoška načela, položaj učitelja in otroka, vpliv okolja na otroka in na učni načrt pri pouku slovenščine. S podrobno predstavitvijo obeh pedagogik smo poskušali izluščiti njune pozitivne lastnosti, ki so najbolj primerne za pouk slovenščine. Preverili smo vlogo učitelja v šoli. Izrazitejša je pri waldorfski pedagogiki, kjer razredni učitelj učence spremlja ves čas osnovne šole, kar pomeni, da jih dobro spozna. Bliže klasični obliki šolanja je montessori pedagogika, kjer se razredni učitelj menja s prestopom v višji razred, je pa montessori učitelj veliko bolj pasiven, kot smo ga vajeni pri klasični obliki pouka. Poleg učitelja je pomemben tudi prostor, kjer se izvaja pouk. Tu ima prednost načelo montessori pedagogike, ki učencem ponuja svetel, odprt prostor, opremljen z različnimi didaktičnim pripomočki, ki sami po sebi višajo motiviranost. Za nemoteno izvajanje pouka je v temelju potreben dobro zastavljen učni načrt. Pozitivnejši učinek na učence ima waldorfski pouk, ki jim snov predstavlja skozi zgodbo, kar slikovito opisuje primer učenja branja. Za to moramo poznati črke, in ker otroci že od prej poznajo slike (iz slikanic), tudi črke začnejo spoznavati preko slik in zgodb. Šolanje poteka v različnih fazah odraščanja, zato se nam zdi pomemben pristop k otroku in razumevanje njegovega razvoja. Montessori pristop smo prepoznali kot primernejši, saj daje otroku točno tisto, kar potrebuje, takrat, ko to potrebuje; s tem mu daje svobodo pri izbiri interesov, učitelj pa mu pri teh interesih pomaga z usmerjanjem. Kot že omenjeno, se nam zdi raba didaktičnih pripomočkov pomembna pri začetni motivaciji učencev, kljub temu pa trdimo, da je treba v šoli razvijati tudi učenčevo samostojnost. Temu več pozornosti namenjajo pri waldorfskem pouku, kjer učencem puščajo več prostora za samostojno raziskovanje, pri čemer jim ne ponujajo vnaprej pripravljenih, t. i. univerzalnih pripomočkov. Na podlagi študije tako ugotavljamo, da je bolje, če so prostori večji in svetlejši, materiali in pripomočki pa dostopnejši otrokom, da je bolje, če je razredni učitelj vseh devet let isti, saj s tem učence dobro spozna, nadalje, da bi nam pogled Marije Montessori na otrokov razvoj pomagal pri razumevanju tega, waldorfski učni načrt pa je lahko opora za lažje in zanimivejše opismenjevanje otroka.
Keywords: montessori pedagogika, waldorfska pedagogika, slovenščina, pouk, učenec, razvoj, učitelj.
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 2169; Downloads: 239
Full text (2,05 MB)