| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze
Tjaša Lipovec, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Keywords: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1001; Downloads: 84
.pdf Full text (827,24 KB)

2.
Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi
Tjaša Lipovec, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi je bil ugotoviti, kakšne so razlike med mladimi v poslušanju narodno-zabavne glasbe ob vplivu naslednjih dejavnikov: raven tradicionalizma, religioznosti, družinskih vrednot, enakopravnosti in delitvi vlog med spoloma in v odnosu do homoseksualnosti ter izobrazbe staršev in kraja bivanja. V teoretičnem delu smo opredelili in obravnavali naslednje koncepte: mladost, kulturo, glasbeni okus, tradicionalizem, glasbo in narodno-zabavna glasbo. Empirični del sestavlja empirično testiranje štirih hipotez (podatki so bili pridobljeni preko anketne metode z neslučajnostnim vzorcem. Sodelovalo je 172 oseb, od tega je bilo 132 oseb ženskega spola ter 40 oseb moškega spola, od katerih je največji delež respondentov spadalo v starostno skupino od 26 do 29 let). Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da na poslušanje narodno-zabavne glasbe vplivajo naslednji dejavniki: raven tradicionalizma (delno), izobrazba matere, kraj bivanja in izpostavljenost tovrstni glasbi v otroštvu.
Keywords: tradicionalizem, mladi, glasba, glasbeni okus, narodno-zabavna glasba
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 1068; Downloads: 117
.pdf Full text (680,83 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica