1. |
2. Število kromatične stabilnosti povezavTjaša Kos, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavimo število kromatične stabilnosti povezav grafa $G$. Najprej definiramo osnovne pojme teorije grafov in dokažemo nekaj lastnosti števila kromatične stabilnosti povezav. Opišemo grafe Mycielskega, njihovo konstrukcijo ter dokažemo, da je kromatično število grafa Mycielskega $M(G)$ za ena večje od kromatičnega števila grafa $G$. Nato se osredotočimo na število kromatične stabilnosti povezav posebnih družin grafov. Raziskujemo disjunktno unijo grafov, kartezični produkt, spoj grafov ter posebne družin grafov, ki jih dobimo s spojem nekaterih družin grafov. V nadaljevanju opišemo meje števila kromatične stabilnosti povezav. Dokažemo več spodnjih in zgornjih mej za $es_{\chi}(G)$. Osredotočimo se tudi na rezultate tipa Nordhaus-Gaddum in dokažemo zgornjo mejo za vsoto števila kromatične stabilnosti povezav grafa $G$ in njegovega komplementa $\overline{G}$. Nazadnje raziskujemo grafe z $es_{\chi}(G)=1$. Dokažemo, da je $es_{\chi}(G)=1$ natanko tedaj, ko je vezano kromatično število enako $1$. Še več, predstavimo več potrebnih pogojev za graf $G$ z $es_{\chi}(G)=1$.
Keywords: število kromatične stabilnosti povezav, kromatično število, dvodelni grafi, kartezični produkt grafov, grafi Mycielskega, neenakost tipa Nordhaus-Gaddum, vezano kromatično število
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 892; Downloads: 80
 Full text (2,21 MB) |
3. Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezikeTjaša Kos, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Keywords: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1235; Downloads: 105
Full text (1,46 MB) |
4. Kontekstualni dejavniki spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih osnovne in srednje šoleKatja Košir, Tjaša Kos Strašek, 2015, original scientific article Abstract: Ključni namen raziskave je bil preveriti nekatere dejavnike spodbujanja avtonomije učencev pri učiteljih v osnovni in srednji šoli: značilnosti delovnega mesta, vključenost učiteljev v priprave učencev na zunanje preverjanje znanja in dosežke šole na zunanjih preverjanjih znanja. Dodatno smo preverili še spol učitelja in stopnjo poučevanja kot dejavnika spodbujanja avtonomije učencev. V raziskavi je sodelovalo 260 učiteljev (78,8 % žensk), od tega 144 (55,4 %) osnovnošolskih in 116 (44,6 %) srednješolskih učiteljev. Ugotovili smo, da se zaznana avtonomija v delovnem okolju ne povezuje s spodbujanjem avtonomije učencev. Učitelji, ki učence pripravljajo na katero od oblik zunanjega preverjanja znanja, v manjši meri spodbujajo avtonomijo učencev, niso pa se pokazale razlike v spodbujanju avtonomije med učitelji glede na dosežke šole na zunanjem preverjanju znanja. Pokazalo se je tudi, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji.
Keywords: avtonomija, spodbujanje, učenci, učitelji, preverjanje znanja, značilnosti delovnega mesta
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1155; Downloads: 209
Full text (148,46 KB)
This document has many files! More... |
5. Zakonitost posegov v zasebnost z vidika Zakona o detektivski dejavnostiTjaša Kos, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji in obravnava meje dovoljenih posegov v zasebnost posameznika s strani detektivov. Predmet diplomske naloge je obravnavan z vidika upoštevanja ustavnosti, zakonitosti, dovoljenosti ter upravičenosti posegov v ustavno pravico do zasebnosti. Temeljna pravica posameznika je pravica do zasebnosti, v katero je dovoljen poseg na podlagi Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju vseh pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Diplomsko delo obravnava tudi sodno prakso glede (ne)dovoljenih posegov v zasebnost ter prikazuje omejitve in dileme pri samem izvajanju detektivske dejavnosti.
Ljudje so se odločili, da bodo odstopili del svojih pravic v zameno za večjo varnost. Kako določiti mejo, kjer ne prihaja do prekoračitve posegov s strani detektivov in se približati ustreznemu razmerju med učinkovitostjo njihovega dela in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin?
Posegi v zasebnost kot upravičenje detektivov na eni strani in sočasno varovanje človekovih pravic, zlasti pravica do zasebnosti, na drugi strani, predstavlja določeno dualnost. Gre za razmerje med varnostjo in svobodo oziroma ustavno pravico naročnika do pridobitve dokazov in ustavno pravico posameznika do zasebnosti. Pravica do zasebnosti se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih.
Detektivova poglavitna naloga je, da na podlagi pooblastila naročnika izvaja svoja upravičenja in svoje ugotovitve ter dokaze zgolj preda naročniku. Detektivi tako sami ne smejo presojati, kaj je pravilno in kaj ne, v zvezi z uporabo upravičenj pa jim je prepovedano vse, kar v zakonu ni izrecno dovoljeno.
Keywords: pravica do zasebnosti, pravno varstvo, detektivska dejavnost, upravičenja, načelo zakonitosti, zakonske prepovedi detektivov
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1377; Downloads: 223
Full text (566,69 KB) |
6. DEJAVNIKI DELOVNEGA MESTA IN OBVLADANJE UČNE SNOVI PRI UČITELJIH V POVEZAVI S SPODBUJANJEM AVTONOMIJE PRI UČENCIHTjaša Kos, 2014, master's thesis Abstract: Osnovni namen raziskave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kakšnem odnosu so značilnosti delovnega mesta učiteljev ter spodbujanje avtonomije pri učencih in ali obstaja povezanost med učiteljevim obvladovanjem poučevane snovi in spodbujanjem avtonomije pri učencih.
Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo samodoločanja, pri čemer smo se osredotočili na literaturo, ki raziskuje poklic učitelja. V nadaljevanju smo predstavili še dejavnike dela in posameznika, ki lahko vplivajo na učiteljevo spodbujanje avtonomije pri učencih. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo na vzorcu 260 učiteljev slovenskih srednjih in osnovnih šol preverjali 11 hipotez. Rezultati raziskave so pokazali, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji, da dlje, kot so učitelji zaposleni na delovnem mestu, bolj spodbujajo avtonomijo, prav tako so višjo stopnjo podpiranja avtonomije izrazili osnovnošolski učitelji. Ugotovili smo, da so učitelji, ki pripravljajo učence na nacionalno preverjanje znanja, bolj usmerjeni k metodam nadzora kot drugi in da bolj kot učitelj obvlada obravnavano poučevano snov, bolj spodbuja avtonomijo učencev.
Keywords: Spodbujanje avtonomije, teorija samodoločanja, intrinzična motivacija, delovne zahteve, viri.
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 1793; Downloads: 373
Full text (859,70 KB) |
7. Dejavniki stresa pri učiteljihTjaša Kos, 2012, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki zdravega načina življenja in zaznano stopnjo stresa učiteljev. Poleg tega smo želeli odkriti, ali obstaja povezanost stopnje zaznanega stresa učiteljev z njihovimi sociodemografičnimi podatki, zadovoljstvom s poklicem in s prostočasnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, pri čemer smo se bolj osredotočili na stres pri učiteljih, vpliv zdravega načina življenja na doživljanje učiteljevega stresa in na pretekle rezultate raziskav iz področja ''stres pri učiteljih''. V empiričnem delu diplomske naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec učiteljev srednjih in osnovnih šol Vzhodne Štajerske. Zajemal je 101 učitelja, od tega 79 žensk in 22 moških. Rezultati raziskave so pokazali, da med zadovoljstvom v poklicu, zdravim načinom življenja, koristnimi prehrambnimi, vsakdanjimi navadami, stopnjo organiziranega dela, kakovostnim preživljanjem prostega časa z družino in stopnjo stresa obstajajo negativne, statistično pomembne korelacije. Ugotovili smo tudi, da ni statistično pomembnih razlik v doživljanju stopnje stresa učitelja, glede na njegovo starost in spol.
Keywords: stres, stres v telesu, življenjski slog, poklic učitelja, zadovoljstvo v poklicu
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2815; Downloads: 528
Full text (1,07 MB) |
