1. Seznanjenost študentov zdravstvene nege s smernicami zdravega prehranjevanja in upoštevanje teh smernic v njihovi prehraniTjaša Šuligoj, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravo prehranjevanje je ključnega pomena, saj zagotavlja potrebne hranilne snovi za pravilno delovanje telesa. Z uravnoteženo prehrano študenti vzdržujejo zdravo telesno težo, krepijo imunski sistem in zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zdrava prehrana spodbuja tudi dobro duševno zdravje ter kognitivne funkcije in s tem izboljša sposobnost učinkovitega učenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno in opisno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 193 študentov dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet iz severovzhodne Slovenije. Rezultate smo statistično obdelali in jih analizirali ter prikazali v obliki tabel in grafov v programu Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo smernice zdrave prehrane. Rezultati so pokazali, da anketirani najbolje poznajo priporočila o dnevnem vnosu tekočine, maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in soli. 73,1 % študentov zaužije tri do pet obrokov dnevno in 73,6 % si jedi pri mizi ne dosoljuje. Ugotovili smo tudi, da poznavanje priporočene količine dnevno zaužite soli ne vpliva na to, da si študenti hrane ne dosoljujejo pri mizi (p = 0,396).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da študenti najbolje poznajo priporočen dnevni vnos tekočine, nasičenih maščobnih kislin in maščob. Ugotovili smo tudi, da ne obstaja povezava med poznavanjem pravilnega dnevnega vnosa soli in dosoljevanjem jedi pri mizi. Večina študentov si hrane pri mizi ne dosoljuje.
Keywords: zdrava prehrana, študenti, znanje, smernice zdravega prehranjevanja
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 320; Downloads: 74
 Full text (861,36 KB) |
2. Pojavnost anksioznosti med študenti zdravstvene nege v kliničnem okoljuTjaša Šuligoj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Anksioznost je bolezen sodobnega časa, ki se med študijem zelo pogosto pojavlja. Zaradi aktualnosti te motnje smo se odločili podrobneje raziskati, kako pogosto se pojavljajo določeni simptomi anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v kliničnem okolju, in ugotoviti, ali obstaja povezava med pomanjkanjem spanja in nastankom simptomov anksioznosti.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in opisno metodo dela. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi sta sodelovala 102 študenta iz 1., 2. in 3. letnika ter absolventa dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet severovzhodne Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Excel ter jih prikazali v obliki grafov in tabele.
Rezultati ter razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je pojavnost anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v kliničnem okolju prisotna. Veliko študentov se je soočalo z nezmožnostjo sprostitve in nervozo. Rezultati so pokazali, da pomanjkanje spanja vpliva na večjo pojavnost simptomov anksioznosti, ki so študente resno motili pri opravljanju vaj v kliničnem okolju.
Sklep: Študenti zdravstvene nege se srečujejo s številnimi preizkušnjami. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga lahko pripomorejo k nastanku anksioznosti. Pomembno je, da se ukrepa pravočasno, preden simptomi postanejo obremenjujoči in vplivajo na posameznikove vsakodnevne aktivnosti ter se razvijejo v anksiozno motnjo.
Keywords: tesnobnost, študenti, zdravstvena nega, klinično okolje
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1109; Downloads: 123
Full text (652,85 KB) |
3. Problematika odklonitve pričanja zaradi varovanja poklicne skrivnosti in odklonitve odgovora na posamezno vprašanjeTjaša Šuligoj, 2016, master's thesis Abstract: Dokazni postopek je zakonsko urejen proces pred sodišči, na podlagi katerega stranki poskušata prepričati sodišče o resničnosti pravno relevantnih trditev, sodišče (oziroma sodnik) pa mora preveriti resničnost teh trditev in o zadevi razsoditi. Za pravilno uporabo materialnega prava in pravilno ter zakonito sodbo določbo mora sodnik naprej ugotoviti dejansko stanje primera. Pri definiranju le tega si pomaga z dokaznimi sredstvi – z ogledom, listinami, izvedenci, zaslišanjem stranke in prič.
Priče so na sodišču zelo pogostno dokazno sredstvo. V zakonu je predpisana splošna dolžnost pričanja, obveznega prihoda na sodišče in pričanja po resnici. Ker vsaka ureditev pozna izjeme in pri pričah ni nič drugače, se srečamo s tremi od splošne dolžnosti pričanja. Zakon najprej ureja pravno nesposobne priče, ki jim je onemogočeno pričanje zaradi varovanja državnih ali vojaških skrivnosti. Kot drugo omogoča določeni vrsti oseb, ki so pozvane na sodišče kot priče in ki se pri svojem delu srečujejo s poklicnimi skrivnostmi ali zaupnostjo razmerja, da odklonijo pričanje. Tretja izjema pa se ne nanaša na odklonitev pričanja v celoti, ampak zgolj na odklonitev odgovora na posamezna vprašanja.
V povezavi z izjemo do splošne dolžnosti pričanja se pojavijo vprašanja glede ugotavljanja dejanskega stanja in posledično odkrivanja materialne resnice. Kako v teh primerih ravna sodnik? Je pravilna in zakonita sodna odločba s takšno ureditvijo okrnjena ali prav načelo sodnega varstva, kjer tehtamo med javnim in zasebnim interesom, utrjuje zaupanje v pravo? Zaradi pravil o dokaznem bremenu, materialnega procesnega vodstva sodišča, načela proste presoje dokazov, trditvenega in dokaznega bremena strank, zaradi katerih se je postopek tudi začel, dvomi v tej smeri niso potrebni.
Keywords: Priča, odklonitev pričanja, načelo proste presoje dokazov, sodniški silogizem, poklicna skrivnost, zaupnost razmerja, privilegirana priča, pravno nesposobna priča, odklonitev odgovora na posamezno vprašanje.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1812; Downloads: 186
Full text (1,04 MB) |
4. PRISTOJNOSTI INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA S PODROČJA VARSTVA OSEBNIH PODATKOVTjaša Šuligoj, 2012, undergraduate thesis Abstract: Varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin. Področje je zaradi razvoja informacijske tehnologije široko in v nenehnem spreminjanju. Temeljni zakon s tega področja je Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZInfP/ (Uradni list RS, št. 113/2005), ki je ustanovil nov samostojen in neodvisen organ Informacijski pooblaščenec, ki ima pooblastila za izvajanje določb s področja varstva osebnih podatkov. Organ je neodvisen, kar pomeni, da zoper njegove odločitve niso možne pritožbe v okviru rednih pravnih sredstev, ampak upravni spor. Upravni spor je sodobna kontrola dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec je, tako kot drugi organi, zaradi vstopa Slovenije v EU dolžan spoštovati direktive in sodelovati pri različnih nadzornih in posvetovalnih komisijah v EU. Njegove pristojnosti so vse prej kot skromne, skrbno pripravljeno letno poročilo pa je še en dokaz o odličnem delu tega državnega organa. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca zasledimo v različnih zakonih (npr.: Zakon o elektronskih komunikacijah /ZEKom/ (Uradni list RS,št. 43/2004), Zakon o pacientovih pravicah /ZaPacP/ (Uradni list RS, št. 15/2008), Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk/ (Uradni list RS, št. 75/1997), Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije /ZPLD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2000) ), največ pa jih najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Glavni del diplomske naloge je namenjen proučitvi pristojnosti po ZVOP-1. Šele s podrobnejšo analizo zakonskih določb ZVOP-1 lahko namreč ugotovimo, kakšne so pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Pomembna razlika glede varstva osebnih podatkov je vzpostavljena med javnim in zasebnim sektorjem; varstvo na podlagi ZVOP-1 se nudi zgolj podatkom, pri katerih gre za obdelavo osebnih podatkov. Inšpekcijski postopek je treba ločiti od prekrškovnega, vendar ju združuje dejstvo, da v obeh primerih Informacijski pooblaščenec preverja upoštevanje določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V okviru inšpekcijskega nadzora izda upravno odločbo (sodno varstvo – tožba na upravno sodišče), v okviru prekrškovnega postopka pa izda odločbo o prekršku (opomin, globa, sodno varstvo na okrajnem sodišču). Na drugi stopnji zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca odločata različna organa, torej nastane problem, če prideta do različnih zaključkov. Informacijski pooblaščenec sodeluje na vseh področjih, kjer se nahajajo osebni podatki. Ima pristojnosti sodelovati pri nastajanju pravnih pravil, vlaganju zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču RS, podajanju neobveznih mnenj, odloča o pritožbah posameznikov, je inšpekcijski in prekrškovni organ. Informacijski pooblaščenec si prizadeva, da bi pomembnost in krhkost osebnih podatkov približal širši javnost, vse več vloženih zahtev na urad pa prav gotovo dokazuje, da dela v pravi smeri. Poudariti je treba tudi, da je zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca sproženih razmeroma malo upravnih sporov na Upravnem sodišču RS, kar kaže na transparentnost in odprtost delovanja urada ter na sprejemanje odločb Informacijskega pooblaščenca s strani drugih.
Keywords: : Informacijski pooblaščenec, pristojnost, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, prekrški, inšpekcijski nadzor, registri zbirk osebnih podatkov, iznos podatkov, letno poročilo, neobvezna mnenja.
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 4208; Downloads: 408
Full text (214,64 KB) |
