| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VELJAVNOST PARITETE KUPNE MOČI V IZBRANIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH
Tina Maučec, 2016, master's thesis

Abstract: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Keywords: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Published: 24.08.2016; Views: 1003; Downloads: 183
.pdf Full text (1,73 MB)

2.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GOSPODARSKO RAST SLOVENIJE
Tina Maučec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, se je zaradi globalne prepletenosti gospodarstev hitro razširila po svetu. Vzrok za nastanek je pok nepremičninskega balona zaradi hitro rastočega trga nepremičnin, ki ga je generiralo prelahko dajanje kreditov ter nizka obrestna mera. Ker so nepremičnine nenehno naraščale, je šlo za občutek, da gre za varno naložbo. Ko pa posojilojemalci niso bili sposobni več odplačevati kreditov se je ustvarila odvečna ponudba, ki je banke niso mogle prodati. Kreditna aktivnost se je prekinila, kar se je odrazilo v realni sektor in ne nazadnje se je znižala tudi gospodarska aktivnost. Kriza se je razširila v tudi Evropsko Unijo. Ekonomska aktivnost se je v zelo kratkem obdobju začela hitro zniževati, kar je prisilo vlade držav članic EU, da so ukrepale. Prvi ukrepi so se nanašali predvsem na reševanje bank z uporabo monetarnih in fiskalnih orodij, za odmrznitev kreditnih trgov in za stimulacijo gospodarske aktivnosti, kar je do sedaj prineslo skromen napredek. Na dolgi rok se EU zavzema za razvoj organizacije, ki bi prevzela vlogo nadzora nad finančnimi sistemi držav članic. Slovenijo je kriza prizadela preko mednarodnih tokov, saj je Slovenija močno izvozno usmerjena. Zniževanje vseh komponent izdatkovne strukture je povzročilo, da se je bruto domači proizvod zmanjšal. Povečala se je brezposelnost, narašča javnofinančni primanjkljaj in konsolidirani dolg, kar se odraža v zmanjševanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva v širšem mednarodnem okolju. Slovenija se nahaja pred pomembnimi izzivi, saj mora sprejeti pomembne strukturne reforme, ki bodo znova zagnale gospodarsko rast.
Keywords: Finančna kriza, gospodarska kriza, gospodarska rast, vpliv krize, ukrepi za reševanje, gradbeništvo, zaposlovanje, primanjkljaj, dolg.
Published: 20.12.2012; Views: 1947; Downloads: 239
.pdf Full text (563,60 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica