Search the digital library catalog

Abstract: Evropski bober je v Sloveniji in večjem delu Evrope v začetku 20. stoletja veljal za izumrlo vrsto. Ob koncu 20. stoletja se je po številnih reintrodukcijah in uveljavitvi ohranitvenih ukrepov ponovno razširil. V Sloveniji se je vnovič naselil leta 1998, na Goričkem leta 2016. V zimi 2021/22 smo na Goričkem popisali šest vodnih teles, na katerih je bilo med letoma 2016 in 2020 potrjeno pojavljanje te vrste. Namen popisa je bil ugotoviti značilnosti bobrovega habitata na Goričkem glede na ključne okoljske dejavnike, ki mu omogočajo preživetje. Zaradi zgodnje faze naselitve smo domnevali, da je bober za svoj teritorij izbral optimalne habitate. Na izbranih odsekih vodnih teles smo popisali 82 ploskev. Aktivnost bobra je bila potrjena na 71 % ploskev s stoječo in 26 % ploskev s tekočo vodo. Najpogostejši tip kopenskega habitata so bile njive. Gozd je pokrival le 18 % ploskev. Bober je bil najpogosteje zabeležen prav na ploskvah z gozdom (73 %). Brežine vodnih teles so bile v glavnem zelo strme (> 60°). Sledovi bobra so bili najpogosteje najdeni na brežinah z višino do vključno 1 m, naklonom 30°–60° in povprečno 500 m oddaljenostjo od naselij. Vodotoki, ki jih je na Goričkem naselil bober, so razmeroma ozki in plitki, a jih bober kljub temu naseljuje. Najpomembnejši okoljski dejavnik za bobre je razpoložljivost ustrezne lesne vegetacije, s katero se hrani predvsem jeseni in pozimi. Poznavanje značilnosti in izbire habitata je pomembno za varstveno upravljanje in monitoring bobra na Goričkem in v Sloveniji.
Keywords: Castor fiber, evropski bober, ekološke spremenljivke
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (4,64 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Analizirali smo modularno organizacijo in stopnjo integracije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus, z vidika ontogenetskega razvoja. Raziskavo smo izvedli na ventralni strani 127 lobanj, in sicer z metodami geometrijske morfometrije, pri čemer smo upoštevali vpliv alometrije in spolnega dimorfizma. Modularnost smo testirali na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta. Rezultati so pokazali, da so lobanje samcev velikega hrčka nekoliko večje od lobanj samic, pri čemer so se prve statistično značilne razlike v velikosti lobanje med spoloma pojavile pri 120. dnevu starosti. V splošnem je velikost lobanje alometrično naraščala s starostjo, oblika lobanje pa se je spreminjala skladno z rastjo. Razlike v obliki lobanje med spoloma so se pojavile pri 150. dnevu starosti in naraščale s starostjo, zato smo osebke od 150. dneva starosti dalje analizirali ločeno po spolih. Delitev lobanje na obrazni in možganski del smo potrdili tako pri mladih in mladostnih kot tudi pri odraslih osebkih, pri čemer se z višanjem starosti manjša povezanost hipotetičnih modulov, torej ima lobanja s staranjem osebkov manjšo stopnjo integracije oz. večjo stopnjo modularnosti. To je skladno s pričakovanji, saj se funkcionalni moduli pri mladih in mladostnih osebkih še razvijajo, medtem ko so pri odraslih osebkih le-ti že izoblikovani. Pri ločeni analizi za spol smo hipotezo o modularnosti potrdili tako pri samcih kot samicah od 2. do 4. leta starosti. Podobne rezultate smo dobili tako pri analizi cele kot polovice lobanje. Modularnost smo analizirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri odraslih osebkih. Alometrija je bila močan integracijski faktor, saj je bil RV koeficient po izločitvi vpliva alometrije izrazito nižji in delitev na dva modula bolj izrazita.
Keywords: geometrijska morfometrija, ontogenija, lobanja, RV koeficient, spolni dimorfizem, alometrija, integracija, Cricetus cricetus
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (3,90 MB)

Abstract: Onthophagus ovatus in Anoplotrupes stercorosus sta vrsti koprofagnih hroščev. To pomeni, da se prehranjujeta z iztrebki živali. Koprofagni hrošči imajo več strategij prehranjevanja in razmnoževanja. Poznamo endokopride, parakopride in telekopride. Obe raziskovani vrsti spadata med parakopride, kar pomeni, da hrošči neposredno pod iztrebkom izkopljejo različno globoke tunele, v katere shranijo kroglico iztrebka za odlaganje jajčec. Zaradi njihove skupne lastnosti – kopanja tunelov smo se v magistrski nalogi odločili preveriti in primerjati kopalne strukture izbranih vrst hroščev. Natančneje smo pri teh dveh vrstah govnačev raziskovali sprednje tibije in glave. Analizo velikosti in oblike struktur smo opravili z geometrijsko morfometrijo. Raziskave so potekale na zbirki hroščev. V raziskavo je bilo vključeno 270 osebkov (139 osebkov vrste O. ovatus in 131 osebkov vrste A. stercorosus). Osebki vrste O. ovatus so bili razvrščeni glede na lokacijo, mesec in spol. Osebki vrste A. stercorosus so bili razvrščeni glede na lokacijo in mesec. Tibije in glave smo glede na omenjene dejavnike primerjali za vsako vrsto posebej. Ugotovili smo, da se tibije in glave znotraj posamezne vrste ne razlikujejo po velikosti, lahko pa se razlikujejo po obliki glede na mesec nabiranja, spol ali lokacijo. Na obliko verjetno vpliva različna trdnost tal, različna globina kopanja tunelov in pojavljanje več generacij v enem letu. Poleg opravljene znotrajvrstne primerjave smo vrsti O. ovatus in A. stercorosus primerjali tudi med sabo. Primerjali smo velikost in obliko kopalnih struktur. Ugotovili smo, da so kopalne strukture osebkov vrste A. stercorosus večje od kopalnih struktur osebkov vrste O. ovatus. Vrsti se močno razlikujeta tudi v obliki glave in tibije.
Keywords: govnači, Onthophagus ovatus, Anoplotrupes stercorosus, kopalne strukture, koprofagni hrošči, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 40; Downloads: 23
Full text (4,28 MB)

Abstract: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Keywords: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 225; Downloads: 8
Full text (497,47 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Keywords: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 527; Downloads: 83
Full text (4,17 MB)