1. Prepoznavnost sponzorstva v športu in njegov pomen za blagovno znamkoKlara Sternad, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili sponzorstvo v športu, predvsem, kako poteka proces sodelovanja in kakšen pomen ima za blagovno znamko. Pri tem smo se nanašali na primer sponzorskega sodelovanja med blagovno znamko Argeta in Smučarsko zvezo Slovenije. Raziskovali smo tudi, kako so sponzorske vsebine prepoznane med širšim občinstvom in kako se nanje odzivajo. Podatke smo pridobivali z izvedbo dveh poglobljenih intervjujev s predstavnico Argete kot sponzorja in predstavnikom Smučarske zveze Slovenije kot sponzoriranca ter anketnega vprašalnika, s katerim smo preverjali odziv na sponzorske vsebine med širšim občinstvom.
Keywords: marketing, sponzorstvo, blagovna znamka, šport
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (7,55 MB) |
2. Uporaba družbenega omrežja TikTok v policijskih organizacijah – primer Slovenske policijeŽan Kranjčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava uporabo družbenega omrežja TikTok v policijskih organizacijah, s poudarkom na primeru Slovenske policije. Proučuje, kako Slovenska policija uporablja TikTok za komuniciranje z javnostmi, zlasti z mlajšo generacijo, ter analizira vpliv te komunikacije na dojemanje policijskega poklica. Raziskava vključuje anketo med uporabniki, ki razkriva, kako dojemajo vsebine, ki jih objavlja Slovenska policija na TikToku, in katere vrste vsebin bi želeli videti več. Ugotovitve kažejo, da so zabavne in humorne vsebine na TikToku najbolj priljubljene med uporabniki.
Keywords: TikTok, Slovenska policija, družbena omrežja, javni sektor
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
Full text (3,40 MB) |
3. Pomen družbenih medijev v športnem marketinguŽiga Jakomini, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je teoretična in empirična raziskava o pomenu družbenih medijev na področju športnega marketinga. V delu smo z analizo relevantne teorije predstavili marketing, športni marketing, marketing prek družbenih medijev, pomen družbenih medijev v športnem marketingu in marketing z uporabo znanih osebnosti. V empiričnem delu smo z namenom podrobnega razumevanja problematike izvedli anketo med širšo slovensko javnostjo. Pridobili smo informacije o navadah zajemanja in odzivnosti posameznikov v zvezi s športnim marketingom prek družbenih medijev ter o vplivu družbenih medijev na nakupno namero, kar zadeva športne izdelke. Pridobili smo tudi podatke o tem, kakšne so razlike na področju športnega marketinga med marketingom prek tradicionalnih in družbenih medijev. Raziskali smo tudi, kakšni tipi vsebin, objavljenih prek družbenih medijev, so pri športnem marketingu najbolj všeč posameznikom, in kakšen učinek ima uporaba znanih osebnosti ali športnikov v objavah na družbenih medijih na posameznike. Izvedli smo analizo objav na družbenih medijih po modelu AIDA, s katero smo pridobili informacije o tem, kako Nike, eno izmed največjih svetovnih podjetij, ki se ukvarja s športnim marketingom na družbenih medijih, opravlja učinkovit športni marketing na svojih družbenih medijih.
Keywords: Športni marketing, družbeni mediji, marketing prek družbenih medijev, marketing z uporabo znanih osebnosti.
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (11,30 MB) |
4. Uporaba igre »Številska vrsta« v predšolskem obdobju : diplomsko deloTina Artič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili matematiko v predšolskem obdobju, področje aritmetike v predšolskem obdobju s poudarkom na številih, načela štetja, strategije štetja, principe štetja, stopnje štetja in kontekste štetja. Opredelili smo pojem subitizacija, navedli vrste subitizacije in predstavili nekaj iger, pri katerih se uporablja subitizacija, ki so primerne za predšolske otroke. Poseben poudarek smo posvetili tudi igram na splošno ter matematičnim igram v predšolskem obdobju.
V okviru praktičnega dela smo podrobno predstavili matematične aktivnosti, preko katerih smo otrokom v vrtcu približali igro Številska vrsta. Večina otrok je pokazala motivacijo za sodelovanje v igri Številska vrsta. Že pri prvi predstavitvi igre je večina otrok razumela pravila in igrala igro brez potrebe po dodatni pomoči.
Keywords: matematika v predšolskem obdobju, štetje, subitizacija, matematične aktivnosti.
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (4,46 MB) |
5. Vloga povratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloKarin Ribič, Nika Rudolf, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vloga poratnih informacij pri spodbujanju otrok v okviru plesnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplonske naloge je spremljati odzive otrok med izvedbo plesnih dejavnosti glede na prejete tipe povratnih informacij. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili plesno vzgojo, načrtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu, učinek plesa na otroka in povratne informacije na podlagi strategij razvijajočega mišljenja. Nato smo dejavnosti izvedli v dveh različnih vrtčevskih skupinah. V vsaki skupini smo otrokom sproti podajali različni tip povratnih informacij, ki smo jih oblikovali na podlagi teoretičnih izhodišč oz. strategij za razvoj razvijajočega mišljenja pri predšolskem otroku.
Keywords: predšolski otrok, plesne dejavnosti, povratne informacije, odziv otrok
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,10 MB) |
6. Proizvodnja etanola iz bioplinaAjda Raj Miloševič, 2024, master's thesis Abstract: V zadnjem času se pospešeno raziskujejo možnosti pridobivanja energije, goriv in raznih kemikalij iz bioplina. Bioplin, ki je sestavljen predvsem iz CH4 in CO2, lahko uporabimo za proizvodnjo sinteznega plina, iz katerega pa lahko pridobivamo etanol. Etanol se lahko uporablja kot alternativno gorivo za motorna vozila in za ogrevanje stanovanj. V hrani in pijači deluje kot konzervans ali sredstvo za aromatiziranje. Prav tako pa se pogosto uporablja kot surovina v kemijski in farmacevtski industriji.
V okviru magistrske naloge smo obravnavali proizvodnjo etanola iz bioplina. Osnovni cilj magistrske naloge je bil določiti optimalne pogoje za proizvodnjo etanola iz bioplina s pomočjo programa Aspen Plus. V ta namen smo izvedli numerično simulacijo proizvodnje etanola pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) in pri različnih sestavah vhodne surovine (količina dodanega CO2 in vodne pare). Z analizo teh vplivnih parametrov smo določili optimalne pogoje za proizvodnjo etanola.
Dobljeni rezultati kažejo, da največjo količino nastalega etanola dosežemo pri temperaturi 200 °C, tlaku 50 bar, količini dodanega CO2 300 kmol/h in pri količini dodane vodne pare 400 kmol/h. Pri teh optimalnih vrednostih vplivnih faktorjev se lahko količina proizvedenega etanola poveča tudi do 15 %.
Keywords: bioplin, sintezni plin, proizvodnja etanola, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,10 MB) |
7. Uporaba službenega psa v zasebnem varovanju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Koščak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zasebno varovanje v Sloveniji je regulirano s strani Zakona o zasebnem varovanju. Oseba, ki želi izvajati zasebno varovanje, mora pridobiti ustrezno licenco in dovoljenje za opravljanje takšne dejavnosti. Glavna naloga zasebnega varovanja je varovanje ljudi in premoženja pred nezakonitim dejanjem na varovanem območju. Ponudniki tako ponujajo različne oblike varovanja, kot so fizično varovanje, tehnično varovanje, varovanje dogodkov, varovanje in prevoz vrednostnih pošiljk ali gotovine in podobne naloge. Pri izvajanju teh nalog pa se varnostnik velikokrat znajde v nelagodnem položaju, kjer je morda tudi ogroženo njegovo življenje. V Evropskih državah so ponekod rešili tak problem pri dodajanju več svobode pri ukrepih varnostnikov, eden izmed teh je tudi uporaba službenega psa. Uporaba psa v zasebnem varovanju lahko pomembno prispeva k učinkovitosti varnostnih ukrepov ter poveča zaznavanje morebitnih tveganj ali nevarnosti. V Sloveniji pa imamo s tem, da bi uporabili službenega psa, kar precej zadržkov. Večinoma se pes v Sloveniji uporablja v vojski in policiji, kjer s svojim boljšim sluhom in vonjem pripomore pri iskanju pogrešanih oseb, iskanju eksploziva, pa tudi prepovedanih snovi. Zakaj prihaja do tega, da ga ne uporabimo v zasebnem varovanju, je še vedno uganka. Raziskava kaže na to, da je področje uporabe službenega psa premalo urejeno v Zakonu o zasebnem varovanju. Prav tako je raziskava pokazala, da se problem nahaja na finančnem področju organizacije.
Keywords: službeni psi, zasebno varovanje, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,91 MB) |
8. Razlike med moškimi in ženskimi ter njihov vpliv na aktivnosti managementa človeških virov v organizaciji svz hrastovecTina Brunčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture.
Keywords: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,41 MB) |
9. Policentrična regeneracija mesta: urbana kultura za mladeTina Liesbeth Van Der Auwera, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se osredotočam na koncept policentrične regeneracije mesta Maribor z implementacijo inovativnih prostorov za urbano kulturo za mlade. Maribor, kot pomembno študentsko središče, že zdaj ponuja raznoliko urbano kulturno dogajanje, vendar obstaja pomanjkanje prostorov, kjer bi mladi lahko razvijali svoje kreativne potenciale. Cilj dela je identifikacija potencialnih lokacij v makro-enotah mesta Maribor, ki bi ustrezale kriterijem za vzpostavitev ter zasnova centrov urbane kulture za mlade na treh izbranih lokacijah.
Keywords: urbanizem, arhitektura, urbana regeneracija, urbana kultura za mlade
Published in DKUM: 23.09.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (130,49 MB) |
10. Ontogenetski vidik modularne organizacije spodnje čeljustnice velikega hrčka, cricetus cricetus (linnaeus, 1758) : magistrsko deloMaja Belič, 2024, master's thesis Abstract: Analizirali smo modularno organizacijo spodnje čeljustnice velikega hrčka (Cricetus cricetus) z vidika ontogenetskega razvoja in spolnega dimorfizma. V vzorcu 118 živali so bili osebki obeh spolov, stari od 30 dni do 4 let, razdeljeni v 10 starostnih razredov. Samci so imeli večje spodnje čeljustnice od samic, pri čemer so se statistično značilne razlike pojavile pri 120. dnevu starosti. Oblika čeljustnice se je spreminjala skladno z rastjo, spolni dimorfizem pa je bil s starostjo osebkov izrazitejši. Razlike med spoloma v obliki spodnje čeljustnice so se pojavile s 150. dnem starosti. Delitev spodnje čeljustnice na dva hipotetična modula, na čeljustno telo in čeljustno vejo, smo najprej testirali ločeno za mlade (30–150 dni) in odrasle (2.–4. leto življenja) osebke, delitve pa nismo potrdili. Ob natančnejši analizi starostnih razredov je bila modularna delitev statistično značilna tako pri mladih (40–50 dni) kot mladostnih osebkih (90–120 dni). Osebke od 150. dneva starosti dalje smo testirali tudi ločeno glede na spol. Delitev na dva modula je bila statistično značilna le pri odraslih samicah (2.–4. leto življenja). Pri samcih hipoteza o modularnosti ni bila potrjena. Hipotezo modularne organizacije spodnje čeljustnice smo testirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri mladih osebkih (30–150 dni), pri odraslih pa ne. Zaključimo lahko, da je modularna organizacija spodnje čeljustnice pri velikem hrčku bolj izrazita pri mladih kot odraslih živalih, kar je v nasprotju s pričakovanji, da imajo mlade živali strukturno manj integrirano lobanjo od odraslih živalih. Pri odraslih živalih pričakujemo izoblikovane funkcionalne module, ki se pri mladih živalih še razvijajo. Pri velikem hrčku na modularno organizacijo lobanje vplivata tudi alometrija in spolni dimorfizem.
Keywords: spodnja čeljustnica, veliki hrček, ontogenija, modularnost, alometrija, spolni dimorfizem
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,89 MB) |
