Search the digital library catalog

Abstract: Voznike začetnike opredeljujemo kot voznike, kateri največkrat postanejo vzrok za nastanek prometne nesreče, saj jim primanjkuje izkušenj pri vožnji vozila. Kvalificiramo jih kot osebe, ki so vozniki motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in so vozniki motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Kot vozniki začetniki nimajo izkušenj in kilometrine, ki bi jim predstavljala občutek varnosti. V večini primerov je velik dejavnik, ki vpliva na način vožnje mladost, saj je le ta povezana z razposajenostjo, občutkom nepremagljivosti, preizkušnjami in precenjevanjem lastnih sposobnosti. Z željo, da bi znižali število tveganj za nastanek prometne nesreče med vozniki začetniki, so v Sloveniji 13. avgusta 2010 začeli z izvedbo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Želeli smo ugotoviti vpliv programa dodatnega usposabljanje na teoretično usposobljenost voznikov začetnikov, vpliv »mladostniškega« razmišljanja na voznike začetnike kot tudi, ali udeležencem program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike predstavlja izgubo časa. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, ki so jih udeleženci rešili pred začetkom in po koncu programa dodatnega usposabljanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo prišli do zaključkov, da se vozniki začetniki ne zavedajo posledic »mladostniškega« razmišljanja med vožnjo vozila, da program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vpliva na teoretično znanje udeležencev in da udeleženci programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vidijo kot izgubo časa.
Keywords: voznik začetnik, program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike, prometna varnost Republike Slovenije, dejavniki tveganj za nastanek prometne nesreče
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 608; Downloads: 47
Full text (2,41 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo želeli prikazati priložnosti in izzive projektnega tovora v Sloveniji. Osredotočili smo se na zaznane težave pri organizaciji cestnega transporta projektnega tovora preko edinega slovenskega pristanišča v izbranem logističnem podjetju. V prvem delu smo podali teoretične osnove o projektnem tovoru. Predstavili in opisali smo transportne tehnologije in modalitete transporta projektnega tovora, značilnosti projektnega tovora in potrebno tehnično opremo ter infrastrukturo za izvajanje transportov tovrstnih tovorov. V osrednjem delu smo s pomočjo analize obstoječega stanja oz. študije primera transporta projektnega tovora preko Luke Koper kritično opisali zaznane probleme. Ugotovili smo, da bi problem pomanjkanja tehnične opreme za cestni transport projektnega tovora rešili z nakupom večosne modularne polprikolice/prikolice. Ugotovili smo tudi, da bi pristaniško dvigalo nosilnosti 150 ton ali več odpravilo številne omejitve na terminalu za generalne tovore. Prav tako smo podali številne predloge za reševanje problematike neprimerne cestne in pristaniške infrastrukture. Prišli smo do spoznanja, da so možnosti za uvedbo rešitev uresničljive, vendar zahtevajo velik finančni vložek. S pomočjo rezultatov izvedene ankete v podjetju Comark d. o. o. smo na koncu sprejeli teze, zastavljene na začetku diplomskega dela.
Keywords: projektni tovor, transportne modalitete, tovor nestandardnih dimenzij in mas, tehnična oprema, infrastruktura
Published in DKUM: 21.12.2021; Views: 1181; Downloads: 195
Full text (3,36 MB)

Abstract: Podjetje Maksim Hudinja se ukvarja z oddajanjem poslovnih, skladiščnih, parkirnih in ostalih prostorov ter z izvajanjem logističnih storitev. Želijo si postati vodilno podjetje na Štajerskem oz. na severovzhodnem delu Slovenije v svoji panogi, zato si prizadevajo izboljšati ureditev logističnih površin lokacije svojega podjetja. Opravili smo posnetek stanja in ogled delovanja podjetja v različnih časovnih obdobjih, da bi s tem prišli do čim realnejše slike izvajanja posameznih aktivnosti. Posamezne dele lokacije smo podrobno opisali in predstavili, kaj se na posameznem delu izvaja. Znotraj tega smo se trudili prepoznati ozka grla, kritične točke in dejavnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti k storitvam podjetja. Opažene so bile problematične situacije, kot so ustavljanje na dovoznih poteh, napačna razvrščanja ob vhodu v podjetje, blokiranje površin s strani tovornih vozil, ustavljanje na površinah, ki naj bi bile ves čas proste in dostopne (požarni škropilnik (ang. sprinkler), transformatorska postaja, intervencijske površine), uničevanje asfaltnih površin zaradi ostrega obračanja težjih tovornih vozil in tudi zmeda pri čakanju na prosta raztovorna mesta oz. rampe, saj ni označenih parkirnih oz. čakalnih mest. Po kritični analizi delovanja podjetja in prepoznavi omenjenih problemov smo se osredotočili na iskanje optimalnih rešitev, ki bi omenjene situacije bodisi eliminirale bodisi omejile do te mere, da ne bi imele večjega vpliva na delovanje podjetja. V večji meri smo rešitve našli znotraj prometne ureditve, kot so označevanje transportnih poti, postavitev prometne signalizacije, načrtanje parkirnih in čakalnih mest za tovorna vozila ter parkirnih prostorov za osebna in kombinirana vozila. Z dodatno označenimi manipulacijskimi površinami ter pešpotmi pa bi le še dodatno pripomogli k ureditvi logističnih površin in obenem varnejšemu delovanju podjetja ter gibanju prisotnih.
Keywords: poslovno središče, logistične površine, skladiščne površine, transportne poti, prometna ureditev
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 958; Downloads: 71
Full text (4,47 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo v prvem delu zajeli teoretični del obravnavanega problema, kot je logistika nasploh, vozni park v organizacijah, izkoriščenost in učinkovitost ter načrtovanje transporta. Problem izkoriščenosti v voznem parku smo opredelili tudi s pomočjo dobrih praks iz tujine. V drugem, analitičnem delu naloge, pa smo opisali organizacijo in njene glavne dejavnosti. Predstavili smo dejanske podatke izkoriščenosti voznega parka za leti 2019 in 2020, s pomočjo teh pa naredili analizo predlogov rešitev, ki bodo izkoriščenost izboljšali. Ugotovili smo, da bi izkoriščenost izboljšali z uvedbo zunanjega izvajanja transporta na določenih lokacijah, kjer je izkoriščenost res slaba. Ugotovili smo tudi, da bi izkoriščenost povečali z združevanjem dostav z večjih pošt na manjše, saj bi pri tem potrebovali manj vozil. Predstavili smo tudi uvedbo umetne inteligence v transportu, predvsem z uporabo avtonomnih vozil, ki se čedalje bolj razvijajo. Najboljši rešitvi izboljšanja izkoriščenosti sta torej uvedba zunanjega izvajanja transporta in umetna inteligenca. Pri obeh rešitvah bi se dosedanji vozni park zmanjšal, s tem pa bi se povečala izkoriščenost preostalih vozil.
Keywords: izkoriščenost, logistika, transport, vozni park, Pošta Slovenije
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 1117; Downloads: 182
Full text (1,04 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Keywords: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 1059; Downloads: 200
Full text (6,46 MB)