1. Razvoj aplikacije za spremljanje otrokovega razvoja : diplomsko deloTjaša Ornik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo načrtovali in razvili namizno aplikacijo, s pomočjo katere lahko zdravstveni delavci spremljajo otrokovo rast in razvoj. Aplikacija je implementirana v programskem jeziku C# in zasnovana s pomočjo Windows Forms. Funkcionalnosti aplikacije vključujejo spremljanje višine, teže in obsega glavice pri otrocih, starih do treh let. S temi podatki lahko uporabniki preverjajo, ali otrok dosega določene standarde v rasti glede na uveljavljene percentilne tabele mejnikov za rast in razvoj otrok, zbrane in teoretično opisane v diplomski nalogi. Prav tako aplikacija beleži nekatere druge otrokove podatke in njihovo zdravstveno stanje. Aplikacija je zdravstvenim delavcem lahko v veliko pomoč, saj jim pomaga in olajša marsikatero odločitev pri vsakodnevnem delu. Keywords: namizna aplikacija, otrok, rast in razvoj, percentilne tabele, digitalizacija Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 411; Downloads: 81
Full text (2,86 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. DEP concepts and needs analysis reportAleš Zamuda, Tina Beranič, Muhamed Turkanović, Jorge Martinez Gil, Mario Pichler, Guillaume Doukhan, Claire Belet, 2018, treatise, preliminary study, study Published in DKUM: 08.03.2019; Views: 848; Downloads: 29
Full text (1013,30 KB) |
6. DEP technical architecture reportAleš Zamuda, Lucija Brezočnik, Iztok Fister, Tina Beranič, Grega Žlahtič, Matej Brumen, Gregor Jošt, Viktor Taneski, Muhamed Turkanović, 2018, treatise, preliminary study, study Published in DKUM: 08.03.2019; Views: 778; Downloads: 38
Full text (2,04 MB) |
7. Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrikTina Beranič, 2018, doctoral dissertation Abstract: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način.
Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika.
Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov.
Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode. Keywords: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja Published in DKUM: 03.01.2019; Views: 1002; Downloads: 184
Full text (8,61 MB) |
8. Pristopi h generiranju testnih primerov na osnovi modela stanjRajko Turner, 2017, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati pristope h generiranju testnih primerov na osnovi modelov stanj. Na osnovi sistematičnega pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene pristope in orodja, ki se uporabljajo pri testiranju na osnovi modelov stanj. V magistrski nalogi smo najprej na podlagi sistemskih specifikacij v orodjih izdelali modele z modelirno tehniko FSM (ang. Finite State Machine) in UML (ang. Unified Modeling Language). Nato smo generirali testne primere s pomočjo orodij ModelJUnit in Conformiq Designer, pri čemer določeno orodje uporablja nabor algoritmov ali tehnologij, ki na podlagi kriterijev in tehnik generira le te. Orodje ModelJUnit uporablja naključni, pogolten in algoritem poglej vnaprej, orodje Conformiq Designer pa tehnologiji simbolno izvajanje in reševanje omejitev. Na koncu smo s pomočjo kriterijev pokritosti merili uspešnost generiranih testnih primerov in s tem tudi pokritost modela. Predstavljeni rezultati so lahko v pomoč uporabnikom pri odločitvi in izbiri pristopa ter orodja za generiranje testnih primerov na osnovi modelov stanj. Keywords: Programska oprema, testiranje na osnovi modelov, model stanj, avtomatsko generiranje testnih primerov, orodja za generiranje testnih primerov. Published in DKUM: 05.06.2017; Views: 919; Downloads: 83
Full text (2,80 MB) |
9. |