| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri gradnji strojne lope v Žalcu
Jan Jelenc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vzporedno z časom, postajajo v gradbeništvu projekti vedno bolj zapleteni in zahtevni. Zaradi tega prihaja na gradbišču do vedno več prisotnih in nastalih nevarnosti, posledično pa tudi do poškodb delujočih na objektu. V diplomski nalogi sem predstavil ter analiziral varnostne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, skupaj s projektom za gradnjo strojne lope v Žalcu. Opisal sem potek del, ki so bila še posebej izpostavljena nevarnostim. Naštel in predstavil nujno osebno varovalno opremo ter delovno opremo s priloženim slikovnim gradivom ter analizo varnostnih ukrepov, ki so se upoštevali ves čas gradnje.
Keywords: gradbeništvo, varnost in zdravje pri delu, strojna lopa, varnostni ukrepi
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 1356; Downloads: 126
.pdf Full text (36,46 MB)

2.
Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in v času okupacije
Tin Mudražija, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Jugoslovanski klubski in reprezentančni nogomet je predstavljal najmnožičnejšo, najbolj priljubljeno in najbolj razširjeno športno panogo v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, zanj so se zanimale široke ljudske množice, in kot tak je predstavljal tudi izjemno dober vzvod za širjenje političnih idej takratnemu političnemu vrhu, ki je bil vseskozi prisoten, tako v klubskem kot reprezentančnem nogometu. Z nogometno igro so se ljubitelji športa in drugo prebivalstvo z vseh koncev slovenskih, hrvaških in srbskih dežel, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Vardarske Makedonije in drugih delov, ki so bili leta 1918 združeni v Kraljevino SHS in leta 1929 preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, seznanili ob koncu devetnajstega stoletja, približno trideset let po uradnih nogometnih začetkih v Angliji, ki jih povezujemo z ustanovitvijo nogometne zveze v Londonu 26. oktobra 1863. Prvi “nogometaši” na tem prostoru so bili dijaki in študentje, pretežno iz premožnejših družin, ki so jih starši pošiljali na šolanje v različne zahodnoevropske države. V tem primeru ni šlo za neposredni stik z angleškimi nogometnimi “misijonarji”, ampak so se nad nogometom navdušili v različnih zahodnoevropskih državah (predvsem v Švici, Nemčiji in Avstro-Ogrski), kjer je bila nogometna igra med njihovim študijem že dobro razvita. Veliko jih je nogomet treniralo in igralo v lokalnih klubih, kjer so se seznanili z osnovnimi pravili nogometne igre, večina pa jih je med počitnicami domov prinašala tudi nogometne žoge, saj so želeli z novim, dinamičnim športom z žogo seznaniti tudi svoje prijatelje v domovini. Čeprav Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslavija zaradi notranjih nasprotij in nerešenih vprašanj, tako socialnih kot nacionalnih, ni izpolnila pričakovanj, so se v novi, skupni državi le odprle nove in večje možnosti tudi za razvoj telesne kulture. Novo gospodarsko in politično okolje je kljub vsem težavam in slabostim, ki jih je imela nova kraljevina, tudi za razvoj športa pomenilo obdobje velikega napredka. Ustanavljanje številnih novih klubov in njihova živahna dejavnost sta 15. aprila 1919 privedla do ustanovitve Jugoslovanske nogometne zveze. To je bila prva športna strokovna zveza v državi, ki je povezovala jugoslovanske nogometne klube ali sekcije in postala organiziran dejavnik v razvoju jugoslovanskega športa. Poudariti je treba, da je v Jugoslovanski nogometni zvezi športna politika izhajala v glavnem iz sporov med Beogradom in Zagrebom, pri čemer so lahko bile manjše podzveze, med njimi tudi ljubljanska, pomemben jeziček na tehtnici, na kateri so ob glasovanjih (skoraj) vedno tehtali le interese velikih. Rdeča nit jugoslovanskega nogometa med obema vojnama je bila tudi ta, da je bilo tako klubsko delovanje kot tudi delovanje krovne nogometne organizacije v državi (pre)pogosto priložnost za zlorabe, korupcijo, dogovarjanje in prirejanje glasovanj. V 17. državnih nogometnih prvenstvih, odigranih med letoma 1923 in 1940, sta po pet naslovov osvojila zagrebški 1. HŠK Građanski in beograjski BSK, beograjska SK Jugoslavija, HŠK Hajduk in HŠK Concordia so osvojili po dva naslova, enkrat pa je naslov osvojil zagrebški HAŠK. 1. HŠK Građanski in BSK sta se tako v zgodovino zapisala kot najuspešnejša jugoslovanska nogometna kluba v obdobju med obema vojnama. Za razliko od klubskega nogometa je jugoslovanska nogometna reprezentanca – nekateri so jo imenovali tudi Beli orli – v pičlih desetih letih (med letoma 1919–1930) iz nogometnega palčka prerasla v svetovno nogometno velesilo, ki je na prvem svetovnem nogometnem prvenstvu v Montevideu leta 1930 osvojila zgodovinsko tretje mesto. Kljub velikemu potencialu pa zgodovinski uspeh Belih orlov na prvem svetovnem prvenstvu v Montevideu ni vplival na nadaljnji razvoj jugoslovanskega reprezentančnega nogometa v tolikšni meri, kot je domača športna javnost to pričakovala. Pričakovati je bilo, da bodo Beli orli zaradi rezultatov iz Montevidea naredili kvalitativni preskok in se dokončno zasidrali med najboljšimi moštvi na svetu, namesto napredka pa je sledil padec v povprečje, iz katerega se jugoslovanski reprezentančni nogomet ni pobral vse do začetka druge svetovne vojne. Po kratki aprilski vojni, ko so Kraljevino Jugoslavijo napadle sile osi, je 17. aprila 1941 jugoslovanska kraljeva vojska podpisala kapitulacijo. Posledica aprilske katastrofe je bila zasedba in razkosanje njenega ozemlja. Večino ozemlja so si prilastile sosednje države napadalke (Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija), v osrednjem delu je nastala t. i. Neodvisna država Hrvaška (NDH), Srbija v mejah izpred 1912, povečana za Banat in Kosovsko Mitrovico, pa je bila pod neposredno nemško vojaško upravo ter je imela pod Milanom Ačimovićem in Milanom Nedićem omejeno avtonomijo. Novonastale razmere so kmalu postale tudi veliko breme nadaljnjega razvoja jugoslovanskega nogometa, saj je bilo ne le nogometno, ampak kar vse športno udejstvovanje zaradi vojne močno okrnjeno. Nogometni klubi so se soočali z mnogimi težavami: uničena so bila številna nogometna igrišča, stadioni ter klubska oprema, številni nogometaši in klubski funkcionarji pa so padli na fronti ali bili zaprti. Kljub vsem težavam pa je nogometna aktivnost med okupacijo postavila čvrste temelje povojnemu razvoju nogometa na teh prostorih.
Keywords: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, jugoslovanski nogomet, prvenstvo Kraljevine SHS/Jugoslavije v nogometu, Pokal Mitropa, jugoslovanska nogometna reprezentanca, Beli orli, Nogometna zveza Jugoslavije, nogometne podzveze, nogomet v okupirani Jugoslaviji 1941–1945.
Published in DKUM: 29.11.2016; Views: 4824; Downloads: 586
.pdf Full text (6,17 MB)

3.
Varnostni ukrepi pri proizvodnji betona v betonarni
Žarko Verhovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problematiko varnosti in zdravja pri delu na betonarni, saj zaradi hitrega sloga življenja, želji po večji produktivnosti, večkrat pozabimo na naše zdravje in varnost. Skozi delo je predstavljena obširna zakonodajna plat, ki ureja to področje. Pri tem so prikazana tveganja, ki se pojavljajo pri proizvodnji in transportu betona ter ukrepi, kako ta tveganja zmanjšati na najmanjšo mogočo mero. Prikazana je osebna varovalna oprema, ki je obvezna pri proizvodnji betona, požarna varnost s požarnim redom, ocena tveganja z izjavo o varnosti ter skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi na betonarni. Skozi delo smo spoznali tveganja in ukrepe na betonarni GOKOP d.o.o. v Dogošah.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, požarni red, beton, betonarne
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 5058; Downloads: 133
.pdf Full text (5,86 MB)

4.
VZROKI IN POGOSTOST NASTANKA NEZGOD PRI GRADNJI KOMUNALNE OPREME
Krešimir Alatič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja problematiko varnosti izvajalcev gradnje komunalne opreme, saj neupoštevanje varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu in podzakonski akti, lahko pripeljejo do delovnih nezgod. Prikazani so vsi ukrepi, ki jih mora upoštevati delodajalec ob uporabi delovne opreme in osebne zaščitne opreme delavcev, vse z namenom zmanjšanja tveganja na najmanjšo možno mero. Še posebna pozornost je namenjena osebni zaščitni opremi, ki jo morajo obvezno uporabljati delavci pri gradnji komunalne opreme. V nalogi je opisan tudi predpisan varnostni načrt, ki je obvezen pri gradnji ter nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov, ki jih opravljajo koordinatorji.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, komunalna oprema, gradbena jama, padec v globino, nezgoda, osebna zaščitna oprema, tveganje
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 3639; Downloads: 130
.pdf Full text (1,91 MB)

5.
Dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad. - inženir leta 2010
Stipan Mudražija, 2011, other component parts

Keywords: gradbeništvo, gradbeni inženirji, Maribor
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1287; Downloads: 55
URL Link to full text

6.
TEHNIČNO-VARNOSTNI VIDIK IN UPRAVIČENOST IZGRADNJE POVEZOVALNEGA TRAKTA MED INDUSTRIJSKIMA HALAMA
Barbara Tomše, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je najprej obravnavan tehnični in varnostni vidik izgradnje novega objekta, v katerem se bodo vzpostavili vertikalni transporterji. Tehnično-varnostni vidik je predstavljen s pomočjo projektne dokumentacije, ki je potrebna za pričetek gradnje objekta in za obravnavan objekt zajema prikaz organizacije gradbišča ter varnostni načrt. V zadnjem poglavju je prikazan ekonomski vidik diplomske naloge, ki obravnava upravičenost investicije v vertikalne transporterje. Na podlagi metode dobe vračanja in neto sedanje vrednosti pridemo do rezultata, da se investicija izplača.
Keywords: avtomatizacija proizvodnje, organizacija grajenja, organizacija gradbišča, varnost in zdravje pri delu, varnostni načrt, upravičenost investicije
Published in DKUM: 20.02.2013; Views: 1682; Downloads: 150
.pdf Full text (4,26 MB)

7.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica