| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )
Sanja Oblonšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Keywords: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Published: 11.03.2021; Views: 135; Downloads: 25
.pdf Full text (1,70 MB)

2.
Vpliv različnih koncentracij arzenata na rast, razvoj in metabolizem ozkolistnega koščca (Berula erecta) in vitro
Anja Podgrajšek, 2020, master's thesis

Abstract: Arzen je naravno razširjen element, ki lahko toksičen predstavlja nevarnost ljudem, ostalim organizmom in okolju. Z arzenom so onesnažena številna z vodo bogata območja, zato smo želeli raziskati možnosti razstrupljanja tega elementa z makrofitom ozkolistnim koščem (Berula erecta) v tkivni kulturi. Fitoremediacijski potencial B. erecta smo ugotavljali in vitro na Murashige in Scoog (1962) gojišču brez rastnih regulatorjev, ki smo mu po 14 dneh dodali arzenat (0, 0.1, 1, 10, 50 in 100 mg/l). Raziskali smo vpliv arzenata na rastne parametre, fotokemično učinkovitost FS II, vsebnost fotosinteznih barvil, antocianov, vsebnost glutationa in cisteina ter določali privzem arzena v tkivih rastlin. Nizke koncentracije arzena (0.1, 1 in 10 mg/l) so pozitivno vplivale na prirast sveže, suhe mase, na dolžino korenin in poganjkov ter na število brstov in stolonov, zelo očitno predvsem po tretjem tednu poskusa. Visoke koncentracije arzena (50 in 100 mg/l) so zavirale vse rastne parametre in zmanjšale fotokemično učinkovitost. Pri vseh obravnavah z arzenom se je znižala vsebnost fotosintetskih barvil in antocianinov. Privzem celokupnega arzena je naraščal z naraščajočo dodano koncentracijo arzena, intenzivneje v korenine, v primerjavi z nadzemnimi delih rastlin. Vsebnost glutationa in cisteina je v splošnem postopno naraščala z večanjem koncentracije dodanega arzena.
Keywords: Berula erecta, makrofiti, arzen, tkivne kulture, fitoremediacija, glutation.
Published: 25.01.2021; Views: 165; Downloads: 25
.pdf Full text (2,66 MB)

3.
Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (solidago canadensis) s pomočjo biotestov (triticum test in avena test)
Larisa Gorenjak, 2019, master's thesis

Abstract: Japonski dresnik (Fallopia japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) sta v Sloveniji pogosti invazivni tujerodni vrsti. V naši raziskavi smo poskušali z biotesti na rastlinske hormonom podobne substance določiti hormonski status obeh vrst. Biotesti so enostavna, cenovno ugodna metoda za določanje rastlinskih hormonov in njim sorodnih substanc. Uporabili smo Avena (ovseni) biotest za avksinom podobne substance in Triticum (pšenični) biotest za citokininom podobne substance. V proučevanih rastlinah smo v različnih stadijih rasti našli med 17 μg in 332 μg avksinov na gram suhe mase rastlin, tako v sušenem kot v liofiliziranem rastlinskem materialu. Citokininov z uporabljenimi biotesti nismo zaznali. Liofiliziran material je v primerjavi s sušenim vseboval nekoliko več rastlinskim hormonom podobnih substanc.
Keywords: invazivne tujerodne vrste, rastlinski hormoni, avksini, biotest, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, Avena test, Triticum test
Published: 30.08.2019; Views: 762; Downloads: 66
.pdf Full text (1,49 MB)

4.
Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (Fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) s pomočjo biotestov (Cucumis test)
Maja Luković, 2019, master's thesis

Abstract: Invazivne tujerodne vrste se hitro razmnožujejo in razširjajo ter izpodrivajo avtohtone vrste. V naši raziskavi smo želeli raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc v dveh invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) in japonskem dresniku (Fallopia japonica). S kumaričnim (Cucumis) biotestom smo ugotavljali vsebnost avksinom in citokininom podobnih substanc v rastlinskem materialu, v različnih razvojnih stadijih rasti, sušenem v sušilniku ali liofilizatorju. V obeh proučevanih invazivnih vrstah smo v materialu, sušenem v liofilizatorju določili nekoliko več hormonom podobnih substanc v primerjavi s sušenim materialom v sušilniku. Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je vsebovala med 65 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 50 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastlin. Japonski dresnik (Fallopia japonica) je vseboval med 63 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 53 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastline. Največ avksinov in avksinom podobnih substanc imata obe proučevani vrsti v drugem razvojnem stadiju, v katerem so rastline že razvile dolge, še neolesenele poganjke, ter liste in v tretjem razvojnem stadiju, v katerem so bile rastline skoraj popolnoma razvite, z že nekoliko olesenelimi stebli. Največ citokininov in citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju pri obeh rastlinskih vrstah.
Keywords: Solidago canadensis, kanadska zlata rozga, Fallopia japonica, japonski dresnik, invazivne tujerodne rastline, avksini, indol-3-butanojska kislina (IBA), citokinini, 6-benzilaminopurin (BAP), kumarični (Cucumis) biotest
Published: 29.08.2019; Views: 663; Downloads: 45
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
Micropropagation of the narrow endemic Hladnikia pastinacifolia (Apiaceae)
Jana Ambrožič-Dolinšek, Terezija Ciringer, Mitja Kaligarič, 2016, original scientific article

Abstract: The monotypic Hladnikia pastinacifolia Rchb. is a narrow endemic species, with an extremely small distribution area in Slovenia, prone to any kind of threat that could lead to species extinction. Tissue culture techniques are proposed as a conservation measure for rapid propagation and ex-situ conservation. Tissue culture was initiated from seeds and juvenile plants obtained from natural sites on a solid Murashige and Skoog (MS) medium, with and without growth regulators. We tested various combinations and concentrations of growth regulators, and the best proliferation of axillary shoots, on average 14, was obtained on MS medium with 5 μM BAP and 3 μM IBA and 3% sucrose. Rooting was achieved after transferral of the shoots to an MS medium with 2 μM IBA and 3% sucrose. The rooted plants were acclimatized on a mixture of limestone sand, potting soil and vermiculite in a ratio of 10:2:2, with pH in the range of 7.5–8.0. In vitro propagation methods provide an important opportunity for the propagation and preservation of H. pastinacifolia by rapidly increasing the number of plants, without disturbing the wild population.
Keywords: biotechnology, micropropagation, micropropagation, tissue culture, Hladnikia pastinacifolia, Apiaceae
Published: 28.03.2017; Views: 853; Downloads: 326
.pdf Full text (392,24 KB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv velikosti vcepka in gojišča na regeneracijo brstov rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) v tkivni kulturi
Jakup Mujakić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) je redka in potencialno ogrožena endemična vrsta, vključena v program krioprezervacije. Cilj diplomske naloge je določiti najbolj optimalno velikost vcepka, ki bi bila primerna za postopke krioprezervacije in najprimernejša gojišča, za regeneracijo takšnih vcepkov. Raziskali smo tudi učinek predpriprave pri 5 °C na regeneracijo vcepkov. Uporabili smo tri različne velikosti vcepkov brez predhodne krioprezervacije, in sicer majhne (0,5–1 mm), srednje (1–2 mm) in velike (2–3 mm). Le-te smo vcepili na tri različna gojišča, ki jih uporabljamo pri postopkih mikropropagacije, in sicer osnovno MS; osnovno MS z 2 μM BAP (6-benzilamino purin); osnovno MS z 5 μM BAP in 3 μM IBA (indol–3–maslena kislina). Velikost vcepka je vplivala na preživetje in ponovno rast vcepkov. Najboljšo regeneracijo v brste smo dosegli pri velikih vcepkih na osnovnem gojišču MS, medtem ko smo najslabše rezultate dobili pri malih vcepkih. Vcepki na gojiščih z dodanimi rastnimi regulatorji so večinoma regenerirali v kalus ali propadli. Predpriprava je pozitivno vplivala na preživetje vcepkov, vendar je učinke predpriprave potrebno še dodatno raziskati.
Keywords: Hladnikia pastinacifolia, Apiaceae, tkivna kultura, krioprezervacija, velikost vcepka vršiček poganjka
Published: 19.08.2016; Views: 1102; Downloads: 73
.pdf Full text (1,86 MB)

7.
Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije
Terezija Ciringer, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste. Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih. Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196).
Keywords: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD
Published: 29.07.2016; Views: 2274; Downloads: 148
.pdf Full text (2,68 MB)

8.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Keywords: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Published: 22.10.2015; Views: 1317; Downloads: 79
.pdf Full text (4,33 MB)

9.
Splošna botanika - mikroskopski preparati
Terezija Ciringer, 2004, other educational material

Keywords: botanika, splošna botanika, preparati, mikroskopski preparati, študijsko gradivo
Published: 10.07.2015; Views: 1366; Downloads: 124
URL Link to full text

10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica