1. Management talentov v uspešnem prehranskem podjetjuZala Jereb, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo "Management talentov v uspešnem prehranskem podjetju: Vpliv DEI (raznolikost, enakost in vključenost)" preučuje povezavo med strategijami upravljanja talentov in fluktuacijo zaposlenih med generacijo Z in Milenijci. Naloga se osredotoča na identifikacijo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, zadovoljstvo in zadržanje zaposlenih, ter na vpliv Diversity _ Equity _ Inclusion (Raznolikost _ Enakost _ Vključenost: v nadaljevanju DEI) praks na ustvarjanje vključujočega delovnega okolja. Teoretični del naloge obravnava koncept upravljanja talentov, pomen fleksibilnosti in vključujoče delovne kulture ter prednosti in omejitve DEI strategij. Pri tem izpostavi primere tako uspešnih kot neuspešnih implementacij DEI politik, ki ponazarjajo njihovo kompleksnost in občutljivost v organizacijskem okolju. Empirični del temelji na analizi podatkov, pridobljenih s kvantitativno raziskavo, izvedeno med zaposlenimi v prehranskem podjetju. Rezultati so pokazali, da so jasno opredeljene strategije razvoja kariere in možnosti za napredovanje ključni dejavniki za mlajše generacije, medtem ko starejši zaposleni večji pomen pripisujejo stabilnosti in medsebojnim odnosom. Praksa DEI pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, vendar nepravilna implementacija lahko povzroči občutek nepravičnosti in zmanjša zaupanje med zaposlenimi. Ugotovitve ponujajo praktične smernice za prehranska podjetja pri oblikovanju strategij za zadržanje talentov in izboljšanje organizacijske učinkovitosti. Delo prispeva k razumevanju pomena prilagodljivih kadrovskih strategij in DEI praks ter njihovemu vplivu (pozitivnem in negativnem) na zmanjšanje fluktuacije zaposlenih v konkurenčnem poslovnem okolju.
Keywords: Upravljanje talentov, Generacija Z, Milenijci, DEI, Fluktuacija
Published in DKUM: 24.04.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (1,61 MB) |
2. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Keywords: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (3,27 MB) |
3. |
4. |
5. Aplikacija evropskega modela poslovne odličnosti in samoocenjevanje vodilnega kadra Policijske uprave LjubljanaTeodora Ivanuša, Matjaž Rep, Vinko Gorenak, 2006, published professional conference contribution Keywords: policija, vodilni kader, management, samoocenjevanje, organizacijska kultura, evropski model odličnosti, PU Ljubljana
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 183; Downloads: 6
Full text (370,36 KB) |
6. |
7. Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečahKlemen Jakša, 2023, undergraduate thesis Abstract: Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah predstavlja niz kompleksnih postopkov, katere moramo razumeti in se zavedati njihovega pomena, da zagotovimo varno in učinkovito posredovanje. Za njihovo razumevanje je pomembno poznavanje naravnih zakonitosti radioaktivnosti in njenih vplivov na človeka. V diplomski nalogi smo z metodami deskripcije, kompilacije in empirične metode pripravili smernice za posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah. Smernice vsebujejo potrebna znanja za razumevanje naravnih zakonitosti, povezanih z radioaktivnostjo, in postopkov, ki jih gasilci izvajajo pri posredovanjih ob radioloških nesrečah. Pripravili smo tudi navodila za izvajanje posameznih postopkov pri posredovanju ob radioloških nesrečah ter predvidene gasilske formacije za odziv na različne vrste radioloških nesreč.
Keywords: radiološka nesreča, gasilci, smernice, dekontaminacija
Published in DKUM: 21.11.2023; Views: 372; Downloads: 50
Full text (6,40 MB) |
8. Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19Nadja Gojak, 2023, master's thesis Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 653; Downloads: 88
Full text (3,88 MB) |
9. Organizacija udeležencev zimskih olimpijskih iger v pekingu v luči epidemije covid 19Jure Hudobivnik, 2022, master's thesis Abstract: Olimpijske igre so prav poseben dogodek za vsakega profesionalnega športnika, ki se odvijajo vsake štiri leta. Po navadi je ta dogodek izpeljan tako, da je čimbolj prijazen za vse, ki se ga udeležijo. Zaradi razsajajoče epidemije pa so bile zimske olimpijske igre v Pekingu nekaj drugačnega in nekaj posebnega.
V magistrski nalogi smo zato opisali kakšne pogoje so morali izpolnjevati vsi, ki so se udeležili olimpijskih iger, od športnikov pa do podpornega osebja. Poleg tega smo opisali tudi vse preventivne ukrepe, ki so jih izvajali na olimpijskih igrah in tudi v olimpijski vasi.
S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo pridobili tudi mnenja in odzive iz prve roke, saj so z nami delili svoje dragocene izkušnje in občutke glede iger športniki in spremljevalci, ki so se udeležili zimskih olimpijskih iger.
Na kratko smo tudi opisali cepiva, katera so omogočila športnikom udeležbo na igrah, pojasnili zakaj so cepiva učinkovita in do kakšnih stranskih učinkov lahko pride po cepljenju.
Keywords: Olimpijske igre, športniki, ukrepi, omejitve, cepiva
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 559; Downloads: 57
Full text (1,52 MB) |
10. Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijoMatic Levinger, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Keywords: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 545; Downloads: 71
Full text (1,42 MB) |
