1. Uporaba adrenalina pri srčnem zastojuSaša Kuzma, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju.
Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 92; Downloads: 29
 Full text (1,15 MB) |
2. Spletni časovnik: aplikacija za upravljanje ur in razporeditev dela zaposlenih v gostinstvu : diplomsko deloDomen Kuzma, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu opisali osnove poslovnih procesov in natančneje predstavili faze upravljanja le-teh. Temu je sledil praktični del diplomske naloge, katerega cilj je bil digitalizirati zastarel proces v izbranem podjetju. Po analizi obstoječega procesa smo s pomočjo BPMN notacije izdelali diagram izvedbe prenovljenega procesa. Proces smo nato implementirali in opisali, katere tehnologije smo uporabili za izdelavo. Na koncu smo našo novo spletno aplikacijo tudi testirali na končnih uporabnikih in našo rešitev analizirali z oceno uporabnosti sistema - SUS (System Usability Scale) analizo.
Keywords: BPMN, informatizacija procesa, vodenje delovnega časa
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 107; Downloads: 17
Full text (1,69 MB) |
3. A note on star partial order preservers on the set of all variance-covariance matricesGregor Dolinar, Bojan Kuzma, Janko Marovt, Dijana Mosić, 2023, original scientific article Abstract: Let ▫$H_n^+(\mathbb{R})$▫ be the cone of all positive semidefinite ▫$n \times n$▫ real matrices. We describe the form of all surjective maps on ▫$H_n^+(\mathbb{R})$▫, ▫$n=3$▫, that preserve the star partial order in both directions.
Keywords: preserver, star partial order, linear model, variance-covariance matrix
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 581; Downloads: 19
 Link to full text
This document has many files! More... |
4. Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastikePetra Kuzma, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela.
Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Keywords: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 642; Downloads: 97
Full text (1,18 MB) |
5. |
6. Vpeljava kolaborativnega robota v podjetje Dukin : diplomsko deloNejc Kuzma, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti vpeljave kolaborativnega robota v podjetje Dukin, d.o.o. ter opravili laboratorijski preizkus z realnim robotom na določeni tehnološki operaciji. V delu so opisani kolaborativni roboti glede na njihov razvoj in industrijske aplikacije. Za potrebe podjetja smo pregledali proizvajalce kolaborativnih robotov in analizirali ponudbo teh naprav na tržišču.
V praktičnem delu smo opravili preizkus s kolaborativnim robotom Universal Robot UR10e pri tehnološki operaciji vrtanja in ob tem analizirali možne uporabe v podjetju. Ob koncu smo prikazali rezultate realnega preizkusa in predstavili ekonomsko primerjavo delovne ure robota in delavca.
Keywords: kolaborativni robot, UR10e, vpeljava, vrtanje
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 953; Downloads: 109
Full text (2,74 MB) |
7. Razvoj mobilne aplikacije Wavy radio : diplomsko deloTeo Kuzma, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo aplikacijo za poslušanje spletnih radijskih postaj, ki ga sestavlja zaledna storitev in mobilna Android aplikacija. Za zaledni sistem in mobilno aplikacijo bomo opisali načrtovanje, izbiro tehnologij in potek razvoja ter opisali vse funkcionalnosti, ki jih zaledni sistem in mobilna aplikacija ponujata. Pri mobilni aplikaciji je predstavljen še uporabniški vmesnik in njegove posamezne komponente.
Keywords: Android, Jetpack Compose, Kotlin, Node.JS, AWS
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 785; Downloads: 93
Full text (3,31 MB) |
8. Elektronski vgrajeni sistem za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles v prostoru : diplomsko deloMatej Kuzma, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je opisano načrtovanje in izdelava elektronskega vgrajenega sistema za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles. Sistem se brezžično poveže v internet stvari, hkrati pa kot glavni vir napajanja uporablja baterijo. Predstavljeno je delovanje strežnika in protokola, s katerim se sistem povezuje v omrežje kot del interneta stvari, hkrati pa je predstavljeno tudi delovanje sistema po delih, povezanih v celoto, ki deluje kot samostojen sistem.
V opisu napajalnega dela vezja je podrobneje predstavljeno, na kakšen način izdelati napajalno vezje, ki zagotavlja varno uporabo baterije in hkrati predstavlja zanesljiv in zahtevam primeren napajalni vir. Krmilni del vezja opisuje sestavo paketov za uporabljeni internetni protokol, ki jih preko komunikacijskega modula in interneta pošilja na strežnik. Podrobneje je opisana tudi vzpostavitev in realizacija strežnika za internet stvari, s katerim sistem komunicira.
Keywords: MQTT, internet stvari, WiFi, pametna hiša
Published in DKUM: 02.11.2020; Views: 1311; Downloads: 103
Full text (2,40 MB) |
9. Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapijeClarisa Kuzma, 2020, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo.
Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma.
Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.
Keywords: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1452; Downloads: 147
Full text (1,07 MB) |
10. Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranjeEvelin Kuzma, 2019, master's thesis/paper Abstract: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Keywords: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Published in DKUM: 13.01.2020; Views: 1342; Downloads: 85
Full text (2,48 MB) |
