| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
71.
Izdelava hladilnika s peltierjevim elementom za določanje točke zamrznitve snovi
Danijel Kosi, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano določanje točke popolne zamrznitve materiala pri procesu liofilizacije. Točka popolne zamrznitve materiala je trenutek, v katerem vsa snov preide iz tekočega v trdno stanje. Spremljanje poteka zamrzovanja in določitev časa zamrzovanja sta izvedena s pomočjo meritve električne upornosti, meritve temperature in spremljanja zvočnih emisij. Meritev upornosti je izvedena z izmeničnim napajanjem bakrenih elektrod, meritev temperature pa s pomočjo objemnega termoelementa. Zvočne emisije so zajete s pomočjo dveh mikrofonov. Vse meritve so povezane v celoto s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Iz narisanih potekov merjenih veličin v odvisnosti od časa je določen čas popolne zamrznitve materiala.
Keywords: Zamrzovanje, liofilizacija, merjenje temperature, spremljanje električne upornosti, zajemanje zvoka z mikrofonom, LabVIEW
Published: 04.10.2017; Views: 395; Downloads: 81
.pdf Full text (3,04 MB)

72.
Vpliv vrste gradnika na povezovanje vzorca s slikovno reprezentacijo
Melanie Ojsteršek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Poznamo različne vrste vzorcev in vse so sestavni del našega vsakdanjika, zato se otroci začnejo hitro zanimati zanje. Naloga odraslih, predvsem vzgojiteljev, je, da že v predšolskem obdobju spodbudijo otrokovo zanimanje za vzorce in otroka ustrezno usmerijo v opazovanje vzorcev in odkrivanje, da so si nekateri vzorci podobni oz. da imajo enako shemo. To ključno spoznanje za razumevanje koncepta vzorcev smo preverjali s predstavljeno raziskavo, ki je zajemala 50 predšolskih otrok, 23 deklic in 27 dečkov. Testiranci so povezovali slikovne reprezentacije vzorcev z ustreznimi vzorci iz konkretnega materiala, glasovnimi in gibalnimi vzorci s shemami AB, ABB in ABC. Kljub temu da vzorci s shemo AB veljajo za najlažje, je raziskava pokazala, da so otroci s slikovnimi reprezentacijami najbolje povezovali vzorce s shemo ABC tako pri vzorcih iz konkretnih materialov kot pri gibalnih vzorcih. Vzorci s shemo AB so bili najbolje rešeni zgolj v primeru glasovnih vzorcev. Raziskava je še pokazala, da so otroci v predšolskem obdobju najuspešnejši pri povezovanju slikovnih reprezentacij z vzorci iz konkretnih materialov, saj so pri vseh treh obravnavanih shemah najpogosteje povezali ravno te. Rezultati potrjujejo ugotovitve predhodnih raziskav, ki poudarjajo pomembnost konkretnega materiala v predšolskem obdobju.
Keywords: vzorec, vzorec iz konkretnega materiala, glasovni vzorec, gibalni vzorec, gradnik, slikovna reprezentacija.
Published: 19.03.2018; Views: 381; Downloads: 95
.pdf Full text (1,22 MB)

73.
Vpliv vrste vzorca na sposobnosti otrok povezovanja vzorca s slikovno reprezentacijo
Tjaša Dobnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv vrste vzorca na sposobnosti otrok povezovanja vzorca s slikovno reprezentacijo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena matematika v vrtcu. Otroci se v vrtcu pogosto srečujejo z matematiko. V igralnici opazijo različne simbole, števila, prikaze, ki so del matematike. Dejavnosti na področju matematike so lahko načrtovane ali nenačrtovane. V poglavju o vzorcih podrobneje spoznamo vrste vzorcev ter dejavnosti, povezane z vzorci. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je ugotoviti, ali otroci znajo prepoznati različne vrste vzorcev in jih povezati z ustrezno slikovno reprezentacijo. Predvsem nas je zanimalo, ali ima vrsta vzorca vpliv na otrokovo uspešnost pri prepoznavanju in povezovanju vzorca s slikovno reprezentacijo. Preverili smo, ali obstajajo razlike pri povezovanju zvočnega vzorca, vzorca na konkretni ravni ter gibalnega vzorca. Posamezno vrsto vzorca smo predstavili s tremi najpogostejšimi shemami. Te sheme so AB, ABB ter ABC. V raziskavi je sodelovalo 50 otrok, starih od 5 do 7 let. Rezultate smo zabeležili ter ugotovili, da so bili otroci najuspešnejši pri prepoznavanju gibalnega vzorca s shemo AB ter ABB. Rezultati so pokazali, da so otroci najuspešnejši pri prepoznavanju vzorca na konkretni ravni pri shemi ABC. Največji izziv pa je otrokom, pri vseh shemah, predstavljal zvočni vzorec. Posamezne razlike pri prepoznavanju vzorcev so bile majhne.
Keywords: Matematika v vrtcu, učenje matematike, vzorec, vzorec na konkretni ravni, zvočni vzorec, gibalni vzorec.
Published: 24.08.2018; Views: 200; Downloads: 34
.pdf Full text (2,31 MB)

74.
Zgodnje matematične aktivnosti na podlagi otroškega literarnega dela
Ana Čeligoj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zgodnje matematične aktivnosti na podlagi otroškega literarnega dela smo obravnavali povezovanje področja matematike in jezika, konkretno otroške literature, v vrtcu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike v vrtcu, pri čemer smo izpostavili matematične cilje, ki jih usvajamo skozi načrtovane in spontane matematične dejavnosti. Poudarili smo pomen zgodnjih matematičnih aktivnosti za razvoj nadaljnjega matematičnega razmišljanja pri predšolskih otrocih in izpostavili povezovanje otroške literature z matematiko na način, ko nam literatura omogoča vsebinsko podlago za matematične dejavnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na dejavnosti iz matematike, ki so izhajale iz slikanice The doorbell rang. V prvem delu praktičnega dela diplomskega dela smo opisali matematične dejavnosti, ki smo jih izvajali v VVE OŠ Jelšane in so vsebinsko temeljile na zgoraj omenjeni slikanici. Cilj teh dejavnosti je bil otrokom matematiko približati, jo ponuditi na konkreten način in skozi vsebinsko zgodbo zastaviti matematične probleme tako, da je bilo iskanje njihovih rešitev zabava in užitek za otroke vseh starosti. V drugem delu praktičnega dela pa smo evalvirali uspešnost otrok pri matematičnih dejavnostih. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov. Rezultati so pokazali, da so bili otroci v večini uspešni pri reševanju matematičnih problemov, s čimer smo nakazali, da lahko na podlagi otroške literature pripravimo dobre matematične aktivnosti. Iz tega lahko sklepamo, da so takšne povezave med otroško literaturo in matematiko v vrtcu smiselne in dobre.
Keywords: zgodnja matematika, predšolska vzgoja, integracija matematike, jezik, otroška literatura.
Published: 24.08.2018; Views: 185; Downloads: 34
.pdf Full text (968,34 KB)

75.
Vpliv spola na povezovanje vzorca s slikovno reprezentacijo
Neva Matko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili matematiko v predšolskem obdobju in vlogo vzgojitelja pri spoznavanju otrok z matematiko. V nadaljevanju smo se osredotočili na vzorce, pri čemer smo predstavili delitev vzorcev na ponavljajoče se in rastoče vzorce. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv spola na povezovanje vzorcev s slikovno reprezentacijo. Zanimalo nas je, ali spol vpliva na uspešnost izvedenih nalog, pri tem pa smo uporabili slikovno reprezentacijo, zvočne in gibalne vzorce ter vzorce iz kock. V raziskavi smo bili pozorni tudi na to, kako na uspešnost pri nalogah vplivata gradnik in vrsta vzorca. V raziskovalno skupino smo vključili 43 otrok drugega starostnega obdobja, torej v starosti od pet do sedem let, ki obiskujejo Vrtec Trbovlje. Otrokom smo pokazali zvočne in gibalne vzorce ter vzorce iz kock s tremi različnimi gradniki (AB, ABB, ABC). Otroci so imeli pred seboj slikovne reprezentacije, ki so jih morali povezati s predstavljenimi vzorci, mi pa smo pri tem ugotavljali vpliv spola na uspešnost povezovanja. Raziskava je pokazala, da so bili otroci najuspešnejši pri povezovanju vzorcev iz kock, najmanj uspešni pa pri povezovanju zvočnih vzorcev, in to ne glede na gradnik. Med raziskavo smo ugotovili, da na uspešnost povezovanja vzorcev s slikovnimi reprezentacijami spol nima vpliva.
Keywords: predšolsko obdobje, zgodnja matematika, vzorci, ponavljajoči se vzorci, vpliv spola  
Published: 21.09.2018; Views: 168; Downloads: 27
.pdf Full text (1,51 MB)

76.
Prostorska identiteta v Sloveniji
Danilo Kosi, 2013, original scientific article

Abstract: Socialni geografi povezujejo prostorske identitetete z družbeno organizacijo v smislu zadovoljevanja nekaterih potreb. Pravijo, da je posameznik umeščen v določen prostor, na katerega ga vežejo mnoge dejavnosti, ki mu omogočajo mirno, varno in udobno življenje in ga s tem vežejo v prostor, posledično pa se tudi identificirajo z njim. Dejavnike, ki vplivajo na prostorsko zavest lahko razdelimo na tradicionalne in moderne. Tradicionalni so zgodovinski spomin, kultura, umetnost, jezik, pokrajina, moderni pa družbene institucije, upravne delitve, mediji, gospodarski subjekti in množični šport. V prispevku so opredeljeni in pojasnjeni osnovni pojmi, povezani s prostorskimi identitetami, kot so: prostorska identiteta, identiteta prostora, regionalna identiteta, identiteta regije, identitetna regija, prostorska pripadnost, zavest in identiteta. Prostorska identiteta pomeni istovetenje (identiteto) z določenim prostorom, ki je lahko manjših ali večjih razsežnosti. Ko govorimo o prostorski identiteti, govorimo o identiteti vezani na prostor na splošno, vendar imamo lahko opravka z različnimi prostorskimi obsegi, od lokalnega do globalnega.
Keywords: regionalna geografija, regije, regionalna identiteta, Slovenija
Published: 10.04.2018; Views: 304; Downloads: 47
.pdf Full text (127,17 KB)
This document has many files! More...

77.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Keywords: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Published: 09.10.2019; Views: 237; Downloads: 17
.pdf Full text (1,17 MB)

78.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami
Eva Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Keywords: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Published: 07.10.2019; Views: 112; Downloads: 21
.pdf Full text (1,01 MB)

79.
REGULACIJA SILE ELEKTRO-HIDRAVLIČNEGA PREMOČRTNEGA SERVO-SISTEMA Z INDUSTRIJSKIM KRMILNIKOM
Jernej Kosi, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje uporabo industrijskega krmilnika z dodanim analognim razširitvenim modulom pri zaprto-zančnem vodenju elektro-hidravličnega sistema. Na začetku je opisan elektro-hidravlični sistem, predstavljene so posamezne komponente in opisan njihov namen ter delovanje. Sistem je nato matematično opisan. Matematični opis je bil podlaga za razvoj simulacijskih modelov sistema. Analiza dinamičnega obnašanja sistema je bila izvedena s pomočjo simulacijskih modelov v programskem okolju Matlab Simulink. Po končani analizi je bil določen tip in parametri uporabljenega PID regulatorja. Opisan je regulacijski program in osnovni postopki programiranja. Na koncu so prikazani laboratorijski eksperimenti in pridobljeni rezultati ter spoznanja.
Keywords: regulacija sile, PLK, servo-hidravlika, cilinder
Published: 06.09.2016; Views: 532; Downloads: 61
.pdf Full text (1,65 MB)

80.
Electrified powertrain configurator
Jernej Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: This master’s thesis describes the development, use and simulation results of the Excel based electrified powertrain configurator tool. First, different electrified powertrains are introduced and divided based on the powertrain type. Within the scope of this master’s thesis, we focused on battery electric vehicles. A mathematical vehicle model was developed to describe different battery electric vehicle powertrain architectures. The mathematical vehicle model was implemented in Excel. The performance of the Excel tool was demonstrated by simulating various driving cycles. To evaluate the accuracy and usability of the tool, simulation results from Excel tool were compared with those from AVL Cruise.
Keywords: electrified powertrain, vehicle longitudinal dynamic, driving simulation, Excel, tool development
Published: 23.12.2019; Views: 53; Downloads: 0

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica