| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zaznana vrednost storitev mobilnih operaterjev v Sloveniji
Tara Holcman, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo zaznano vrednost storitev mobilne telefonije, ki jih ponujajo trije mobilni operaterji z največjimi tržnimi deleži v Sloveniji, to so Telekom Slovenije d.d., Si.mobil d.d. in Telemach d.o.o. Zaznana vrednost je definirana kot razlika med vsemi koristmi, ki jih odjemalec dobi z izdelkom oziroma storitvijo, in vsemi stroški, ki jih ima z njegovo pridobitvijo in uporabo. To je vrednost, kot jo zaznavajo odjemalci. Na to kakšna bo zaznana vrednost storitve vplivajo številni dejavniki. Vlogo igra to kako pomembna je storitev odjemalcu, za kakšno vrsto storitve gre, ali je storitev izvajana na ljudeh ali na stvareh, ali odjemalec zadovoljuje fizično ali psihično potrebo, pridobiva otipljive ali neotipljive koristi, kako je odjemalec obravnavan s strani izvajalca storitve in kakšen je odnos med ponudnikom in odjemalcem storitve. Zaznana vrednost je večdimenzionalen konstrukt. Različni avtorji navajajo različne dimenzije zaznane vrednosti, v splošnem pa jih delijo na funkcionalno dimenzijo, ki zajema vrednost za denar, kakovost storitev, vsestranskost, nedenarne žrtve in denarno ceno, in afektivno dimenzijo, torej čustveno, ki zajema notranja čustva in občutke, in socialno, ki se nanaša na socialne posledice nakupa. Obravnavamo tudi lestvice, ki opišejo večdimenzionalnost zaznane vrednosti, to so lestvice PERVAL, SERV-PERVAL in GLOVAL. Zaznana vrednost pa ni neodvisen koncept, pač pa je v tesni povezavi s številnimi drugimi spremenljivkami, kot naprimer s kakovostjo, ugledom in ceno, ki določajo zaznano vrednost, ter z zadovoljstvom in zvestobo, ki sta zaželjeni posledici zaznane vrednosti. V magistrskem delu tudi podrobneje obravnavamo vse te koncepte in povezave med njimi. V empiričnem delu magistrskega dela izvedemo anketo. Podatke analiziramo s pomočjo statističnega programa SPSS. Preverimo srednje vrednosti, standardne odklone, deleže in frekvence. Izvedemo enostransko analizo variance ANOVA in preverimo izračun Pearsonovih korelacijskih koeficientov. Celotni konceptualni model naše raziskave preverimo še z multiplo regresijsko analizo.
Keywords: zaznana vrednost storitve, zaznana kakovost, ugled, zaznana cena, zadovoljstvo odjemalcev, zvestoba odjemalcev
Published: 27.10.2017; Views: 921; Downloads: 142
.pdf Full text (2,01 MB)

2.
NEPROFITNE ORGANIZACIJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI
Tara Holcman, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavane neprofitne organizacije in njihovo upravljanje odnosov z javnostmi, ki postajajo zaradi velike konkurence v neprofitnem sektorju zanje vse bolj pomembni. Neprofitne organizacije so organizacije, katerih smisel je delovanje v splošno družbeno korist in njihov temeljni namen ni ustvarjanje dobička, ki bi povečeval premoženje lastnikov oziroma članov organizacije. Delitev neprofitnih organizacij, ki je relevantna je delitev glede na formalno-pravno priznani neprofitni status neprofitne organizacije in delitev glede na dejavnost, ki jo neprofitna organizacija izvaja. Za neprofitne organizacije je odločilnega pomena to kakšne odnose z javnostmi uspevajo vzpostavljati. Strokovnjaki za marketinško komuniciranje pravijo za pozornost, ki je rezultat upravljanja odnosov z javnostmi, da je dragocena in zaslužena. Zelo pomembno je dolgoročno in letno strateško načrtovanje odnosov z javnostmi. To poteka v več korakih, ki so naslednji: identificiranje relevantnih javnosti, ugotavljanje percepcije neprofitne organizacije pri relevantnih javnostih, ustvarjanje imidža neprofitne organizacije in določanje ciljev v zvezi z javnostmi, oblikovanje strategij odnosov z javnostmi, priprava na krizo odnosov z javnostmi, izbira konkretnih orodij za obvladovanje odnosov z javnostmi, izvajanje akcij in vrednotenje učinkov. Javnosti na katere se neprofitne organizacije pri tem osredotočajo so navadno javnost zaposlenih in prostovoljcev, mediji, donatorji, uporabniki in postavljavci zakonov ter predpisov. V empiričnem delu diplomskega seminarja je obravnavana neprofitna organizacija Rotary klub Maribor in analizirani so njeni odnosi z javnostmi.
Keywords: neprofitne organizacije, strateško upravljanje odnosov z javnostmi, mediji, donatorji, prostovoljci, zaposleni, uporabniki, neprofitno zastopništvo javnosti.
Published: 04.12.2014; Views: 1528; Downloads: 190
.pdf Full text (786,18 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica