1. The study of entrepreneurial intentions and entrepreneurial competencies of business vs. non-business studentsTanja Zdolšek Draksler, Karin Širec, 2021, original scientific article Abstract: Entrepreneurship contributes to economic growth and job creation and thus to competitiveness. Nevertheless, the question remains of how to stimulate entrepreneurial activity, especially in the case of youth as a disadvantaged group. The key to entrepreneurial activity is entrepreneurial competencies and entrepreneurial intentions. Young people can acquire and develop both through entrepreneurship education. The aim of this study was to examine the impact of entrepreneurship education on entrepreneurial intentions and entrepreneurial competencies of university students in Slovenia from a socio-psychological perspective. A conceptual research model based on Ajzen’s Theory of Planned Behavior (TPB) and the competency approach was developed, also applying the assumption that entrepreneurial competencies influence entrepreneurial intentions. The applied research methodology was a quasi-experiment. The research sample of 837 students consisted of an experimental group (involved in entrepreneurship education) and a control group (not involved in entrepreneurship education) examined by a pretest and a post-test. Various statistical analyses were used to determine correlation, comparison, and dependency. Although it was confirmed that the conceptual research model is appropriate and that some of the factors studied do influence entrepreneurial intentions, we could not find a higher level of entrepreneurial intentions or entrepreneurial competencies by students involved in entrepreneurship education. Nevertheless, the conceptual research model has statistically confirmed that the TPB and entrepreneurial competencies are linked. It was also revealed that entrepreneurial competencies partly influence entrepreneurial intentions. This study forms a basis for further research in the field of entrepreneurship education, entrepreneurial intentions and entrepreneurial competencies.
Keywords: entrepreneurship education, entrepreneurial intentions, entrepreneurial competencies, tertiary education
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 101; Downloads: 14
 Full text (1,41 MB)
This document has many files! More... |
2. Proučevanje vpliva podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere študentov : pregled dosedanjih empiričnih raziskavTanja Zdolšek Draksler, Karin Širec, 2014, review article Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v EU že več let narašča, zato so v politiki zaposlovanja mladi prioritetna skupina. Podjetniki ustvarjajo številna delovna mesta, zato je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer v podjetniškem izobraževanju izrednega pomena. V članku je predstavljen pregled empiričnih raziskav, ki proučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere študentov terciarnega izobraževanja. Raziskavam je skupno proučevanje podjetniških namer s sociološko-psihološkega vidika, z uporabo teorije načrtovanega vedenja. Članek zaključujemo s postavitvijo raziskovalnega modela za ugotavljanje vpliva podjetniškega izobraževanja na podjetniške kompetence in podjetniške namere študentov.
Keywords: izobraževanje, podjetništvo, kompetence, teorija, vedenje, raziskave, empirične raziskave
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 370; Downloads: 0 |
3. |
4. Data-driven supply chain operations : the pilot case of postal logistics and the cross-border optimization potentialTanja Zdolšek Draksler, Miha Cimperman, Matevž Obrecht, 2023, original scientific article Abstract: According to the defined challenge of cross-border delivery, a pilot experiment based on the integration of new digital technologies to assess process optimization potential in the postal sector was designed. The specifics were investigated with events processing based on digital representation. Different events were simulated with scenario analysis with the integration of the Cognitive Advisor and supported by the monitoring of KPIs. The business environment is forcing logistics companies to optimize their delivery processes, integrate new technologies, improve their performance metrics, and move towards Logistics 4.0. Their main goals are to simultaneously reduce costs, environmental impact, delivery times, and route length, as well as to increase customer satisfaction. This pilot experiment demonstrates the integration of new digital technologies for process optimization in real time to manage intraday changes. Postal operators can increase flexibility, introduce new services, improve utilization by up to 50%, and reduce costs and route length by 12.21%. The Cognitive Advisor has shown great potential for the future of logistics by enabling a dynamic approach to managing supply chain disruptions using sophisticated data analytics for process optimization based on the existing delivery infrastructure and improving business processes. Research originality is identified with a novel approach of real-time simulation based on the integration of the Cognitive Advisor in postal delivery.
Keywords: cognitive logistics, machine learning, social IoT, last mile, digital twin, supply chain digitization
Published in DKUM: 24.02.2023; Views: 698; Downloads: 87
Full text (1,70 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v SlovenijiTanja Zdolšek Draksler, 2018, doctoral dissertation Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Keywords: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2344; Downloads: 296
Full text (4,60 MB) |
