1. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa in prilagajanje prehranskih sistemov podnebnim spremembamMarjetka Rangus, Tanja Lešnik Štuhec, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Keywords: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (753,72 KB)
This document has many files! More... |
2. Responsible hospitality : inclusive, active, greenAnu Harju-Myllyaho, Salla Jutila, Tanja Lešnik Štuhec, Mihaela Škrlj Brglez, Barbara Izlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Gorenc Šulc, Larisa Žibert, Jasna Potočnik Topler, Marko Koščak, Tony O'Rourke, Ivana Mišković, Iva Škrbić, Sonja Mlaker Kač, Irena Gorenak, Tomi Špindler, Katja Kokot, Maja Turnšek, Milica Rančić Demir, Marjetka Rangus, Biljana Božinovski, Boštjan Brumen, 2018, scientific monograph Abstract: Odgovorno gostoljublje: vključujoče, aktivno, zeleno. Knjiga razširja doseg turističnih študij z zagotavljanjem celovitih in temeljitih pregledov številnih vprašanj, povezanih z odgovornim razvojem turizma. Zbornik prispevkov obravnava odgovorno gostoljubnost široko in v skladu s skrbmi za družbeno, kulturno, gospodarsko in naravno okolje. S tem ponuja distinktiven in uravnotežen pregled tako teoretičnih vprašanj kot praktičnih primerov. Izhajajoč iz predpostavke, da so zaveze glede dostopnosti in socialne vključenosti ultimativni referenčni okvir za odgovoren razvoj turizma danes, zbornik v prvem delu najprej predstavlja prispevke o dostopnem turizmu in zagotavljanju socialne trajnosti turizma prek načel vključevanja vseh družbenih skupin. V kontekstu povečanega povpraševanja po vseobsegajočih in poglobljenih izkušnjah prispevki, predstavljeni v drugem delu, prispevajo k razumevanju aktivnega turizma in športnega turizma. V zadnjem delu pa avtorji prispevkov preučujejo tudi vprašanja razvoja odgovornega turizma v okviru zelenega, zdravega in lokalnega iz treh različnih perspektiv: perspektive (vedenja) turistov, lokalnih ponudnikov (storitev) in na nivoju upravljanja. Splošni cilj knjige je oblikovati vizijo gostoljubnosti, ki deluje na način, ki podpira ljudi in skupnosti, spodbuja odgovorno okoljsko potrošnjo in je družbeno vključujoč.
Keywords: dostopni turizem, aktivni turizem, zeleni turizem, odgovornost, lokalnost
Published in DKUM: 09.06.2025; Views: 2; Downloads: 12
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Use of mobile technologies in tourism : natural health resorts studyBoštjan Brumen, Peter Planinc, Tomi Špindler, Mitja Gorenak, Tanja Lešnik Štuhec, 2020, original scientific article Abstract: Mobile technologies have drastically changed the way people do everyday activities. Tasks previously reserved for desktop environments have moved to mobile devices, and nowadays, half of the internet traffic is stemming from mobile devices. The tourism industry is no exempt from the shift from desktop to mobile. In our research, we check to what extent natural health resorts have adapted and integrated mobile solutions to their websites. We collected data about the friendliness of selected websites using automated online tools and carried out a heuristic evaluation. The results were statistically analyzed and compared. Only roughly half of natural health resorts have optimized their websites for mobile devices. There are no statistically significant differences when comparing purely technical aspects. However, an in-depth heuristic evaluation has shown that some web sites are significantly more mobile-friendly than others and offer better technical conditions for enhanced user experience. Our study is the first technical and contentual evaluation of website mobile devices' friendliness in the natural health resort sector. It warns management, their marketing consultants, and web site developers about the opportunities they are missing by not supporting mobile users sufficiently. Further, it outlines deficiencies and provides suggestions and instructions for optimizing websites to enhance user-friendliness on mobile devices.
Keywords: mobile technology, mobile device, mobile Internet, health tourism, spa, natural health resort, web page, evaluation, heuristics
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 287; Downloads: 45
Full text (632,73 KB)
This document has many files! More... |
4. |
5. |
6. Teritorialne kolektivne blagovne znamke : orodja razvoja podeželja v pametne, povezane in inovativne destinacijeTanja Lešnik Štuhec, Urška Starc Peceny, Nejc Pozvek, 2021, published scientific conference contribution Abstract: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Keywords: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Published in DKUM: 24.01.2024; Views: 232; Downloads: 20
Full text (24,52 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Raziskava izbranih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu 'Izvorno slovensko'Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Raziskava izbranih šestih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk zajema tri sklope: v prvem delu so na podlagi poglobljenih intervjujev predstavljeni delo in stališča upravljavcev oziroma skrbnikov znamk, v drugem delu je izvedena anketa s ponudniki z znamkami certificirane ponudbe in v tretjem delu anketa s kupci produktov, certificiranih z znamko. Ključna ugotovitev raziskave je relativno visoko zadovoljstvo vseh skupin deležnikov s sistemom certificiranja oziroma zgodbo, ki se razvija v okviru modela 'Izvorno slovensko', prepoznani pa so tudi nekateri izzivi. Slednji so naslovljeni v poglavju, ki podrobno razčleni predloge nadgradnje sistema certificiranja.
Keywords: kolektivne blagovne znamke, upravljanje, mnenja ponudnikov, mnenja kupcev, model 'Izvorno slovensko'
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 317; Downloads: 42
Full text (928,08 KB)
This document has many files! More... |
9. Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'Tanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 328; Downloads: 56
Full text (625,57 KB)
This document has many files! More... |
10. Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjoTanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Keywords: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 352; Downloads: 52
Full text (844,65 KB)
This document has many files! More... |
