Search the digital library catalog

Abstract: Merjenje medvrstniškega nasilja je v preteklosti potekalo predvsem z uporabo kvantitativnih metod, večinoma s samoocenjevalnimi vprašalniki, v zadnjih letih pa se pojav proučuje tudi s kvalitativnimi metodami in z metodo mešanih pristopov. V prispevku v uvodu na kratko orišemo merjenje medvrstniškega nasilja, nato pa se osredinimo na opis metodologije kvantitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Ključni namen kvantitativne raziskave je bil preveriti vzajemen odnos med kazalniki socialne dinamike v razredu in vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v celotnem šolskem letu, nato pa na podlagi podatkov oblikovati smernice, namenjene učencem in zaposlenim na šoli, za preprečevanje medvrstniškega nasilja in odzivanje nanj. V vzdolžni raziskavi s tremi merjenji, ki smo jo v šolskem letu 2022/2023 smo jo izvedli na 118 osnovnih šolah v Sloveniji, so sodelovali učenci 8. in 9. razreda.
Keywords: medvrstniško nasilje, merjenje, kvantitativne raziskave, metodologija, samoporočanje, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 22.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (379,13 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Keywords: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (1,21 MB)

Abstract: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Keywords: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Published in DKUM: 31.01.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (8,38 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 75
Full text (924,51 KB)

Abstract: Idealni standardi imajo v kontekstu romantičnih zvez več funkcij. Na njihovi podlagi ocenjujemo partnerja in zvezo, omogočajo oceno primernosti potencialnega ali trenutnega partnerja, lahko podajo razlago za različna dogajanja v zvezi ter omogočajo regulacijo in spremembe v zvezi. Model idealnih standardov opisuje idealne standarde v romantični zvezi ter zajema tri dimenzije: toplina/zaupanje, vitalnost/privlačnost in status/viri. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 168 udeležencev, smo želeli ugotoviti, kakšna je povezava med idealnimi standardi potencialnega in trenutnega partnerja ter stilom navezanosti. Prav tako smo preučili povezavo med diskrepanco med oceno trenutnega in idealnega partnerja ter zadovoljstvom z zvezo in dolžino zveze. Izkazalo se je, da posamezniki z anksioznim stilom navezanosti dajejo večji poudarek na dimenziji toplina/zaupanje in status/viri, medtem ko v primerjavi z njimi posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti dajejo manjši poudarek na dimenzijo toplina/zaupanje. Glede na stil navezanosti ni pomembnih razlik pri dajanju poudarka na dimenzijo vitalnost/privlačnost, pri izogibajočem stilu navezanosti pa tudi na dimenzijo status/viri. V splošnem se je izkazalo, da ocene trenutnega partnerja bolj prispevajo k razlikovanju med skupinami kot ocene idealnega partnerja. Nadalje se je v naši raziskavi izkazalo, da večja, kot je diskrepanca, večje je zadovoljstvo z zvezo, z dolžino zveze pa je pomembno povezana diskrepanca za dimenzijo vitalnost/privlačnost.
Keywords: idealni standardi, romantična zveza, stili navezanosti, diskrepanca, zadovoljstvo z zvezo
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 138; Downloads: 64
Full text (856,11 KB)