1. |
2. |
3. Razvoj metode tkivne rezine in vpliv farmakoloških agensov ter pulzirajočega elektromagnetnega polja na delovanje gladkomišičnih celic sečnega mehurja mišiTamara Serdinšek, 2020, doctoral dissertation Abstract: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM.
Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen.
Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva.
S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino.
Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Keywords: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Published in DKUM: 17.07.2020; Views: 1261; Downloads: 238
 Full text (4,45 MB) |
4. Primerjava prednosti in slabosti takojšnje ter odložene prekinitve popkovnice pri novorojenčkuTamara Serdinšek, Andraž Dovnik, Iztok Takač, 2015, review article Abstract: Izhodišča: Prekinitev popkovnice pri novorojenčku je v porodništvu še vedno predmet raz- prav. Tako ločimo takojšnjo prekinitev popkovnice, ki se običajno izvede v prvih 10, 15, 30 ali celo 60 sekundah po rojstvu, in odloženo prekinitev popkovnice, ki običajno pomeni prekinitev popkovnice več kot 60 sekund ali 2–5 minut po rojstvu, ob prenehanju pulzacij popkovnice ali ob pojavu posteljice v porodnem kanalu. Takojšnja prekinitev popkovnice je ena od treh komponent aktivnega vodenja tretje porodne dobe, ki se je v modernem porodništvu uveljavilo v zadnjem stoletju, medtem ko je v nekaterih severnoevropskih državah ponekod v ZDA in Kanadi ter v razvijajočih se državah bolj aktualen fiziološki pristop.
Zaključki: V zadnjih letih se takojšnja prekinitev popkovnice v številnih smernicah vse bolj zamenjuje z odloženo prekinitvijo, saj so raziskave potrdile številne prednosti slednje. Med najpomembnejšimi prednostmi odložene prekinitve popkovnice omenjajo višjo raven hemoglobina in feritina, večje zaloge železa, zmanjšano pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa, boljšo kardiopulmonalno prilagoditev in daljše trajanje zgodnjega dojenja pri donošenem novorojenčku ob nespremenjeni pojavnosti poporodne krvavitve pri materi. Prednosti odložene prekinitve popkovnice se kažejo tudi pri nedonošenčkih. Kljub vsemu je potrebna previdnost zaradi možnega pojava policitemije s hiperviskoznostjo, hiperbilirubinemije in dihalne stiske.
Keywords: prekinitev popkovnice, tretja porodna doba, anemija, pomanjkanje železa, poporodna krvavitev
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1694; Downloads: 396
Full text (83,43 KB)
This document has many files! More... |
5. Načrtovan porod na domu : pregledni članekTamara Serdinšek, Iztok Takač, 2016, review article Abstract: Izhodišča: Porod na domu je sicer star toliko kot človeštvo, pa vendar v veliki večini srednje in visoko razvitih držav prevladuje mnenje, da so zaradi nepredvidljivosti zapletov porodnišnice najbolj varno okolje za rojevanje. Kljub temu obstaja peščica držav, v katerih je porod na domu integriran v sistem zdravstvenega varstva (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Kanada). Pri porodih na domu ločimo nenačrtovane in načrtovane porode na domu, slednje pa lahko nadalje razdelimo še na porode s spremljevalcem in brez spremljevalca. V članku se bomo omejili na načrtovane porode na domu, ki pa so po svetu različno razširjeni. V Združenih državah Amerike se doma rodi 0,6–1,0 % vseh otrok, v Veliki Britaniji 2–3 %, v Kanadi 1,6 %, na Nizozemskem 20–30 %, v Avstriji in Nemčiji pa se zunaj porodnišnice rodi 1,3 % vseh otrok. Za Slovenijo število načrtovanih porodov na domu ni znano, se je pa leta 2010 pri nas 0,1 % otrok rodilo zunaj zdravstvene ustanove.
Zaključki: Varnost načrtovanega poroda na domu je še vedno predmet razpravljanja. Medtem ko raziskave potrjujejo manjše število porodniških posegov in zapletov pri materah, ki rodijo doma, si podatki glede neonatalne in perinatalne umrljivosti in obolevnosti zelo nasprotujejo. To potrjuje potrebo po večjih multicentričnih raziskavah za to področje. Trenutne smernice poudarjajo predvsem dobro informiranost nosečnic glede možnih prednosti in slabosti poroda na domu in opredelitev izbirnih meril za porod na domu, indikacij za prevoz v porodnišnico med porodom ter ustrezno izobraženost porodnih spremljevalcev.
Keywords: porod na domu, maternalna umrljivost, perinatalna umrljivost, porodniški posegi
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1859; Downloads: 178
Full text (96,39 KB)
This document has many files! More... |
6. Pogostost bolezenskih simptomov pri odraslem prebivalstvu Slovenije in dejavniki, ki so povezani z njihovim pojavljanjemNina Pivec, Tamara Serdinšek, Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, 2014, original scientific article Abstract: Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri bolezenski simptomi se najpogosteje pojavljajo pri odraslem prebivalstvu Slovenije in določiti njihovo prevalenco in dejavnike, ki nanjo vplivajo.
Metode: Raziskava je bila presečna opazovalna in je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja - CATI. Vključena sta bila 1002 prebivalca, stara med 15 in 90 let. Telefonski intervju je zajemal vprašanja o pojavnosti 23 bolezenskih simptomov, njihovem trajanju in o demografskih podatkih.
Izsledki: Slovensko prebivalstvo ima najpogosteje težave z bolečinami v hrbtenici (409 oseb - 40,8 %), bolečinami v sklepih (334 oseb - 33,4 %), s prekomerno utrujenostjo (308 oseb - 30,7 %), z živčnostjo (285 oseb - 28,4 %), glavobolom (280 oseb - 27,9 %), razdražljivostjo (261 oseb - 26,1 %) in z nespečnostjo (259 oseb - 25,8 %). Statistično pogosteje so se bolezenski simptomi pojavljali pri ženskah, starejših, nižje izobraženih, ljudeh z nižjim osebnim dohodkom, nezaposlenih, upokojenih in tistih z znano kronično boleznijo. Neodvisna napovedna dejavnika za prisotnost vsaj enega bolezenskega simptoma sta ženski spol in prisotnost kronične bolezni.
Sklepi: Slovensko prebivalstvo je znatno obremenjeno z bolezenskimi simptomi, saj 77,3 % vprašanih bremeni vsaj en bolezenski simptom. Raziskava je odkrila skupine prebivalstva, ki so bolezenskim simptomom še posebej podvržene (ženske, starejši, kronični bolniki, ljudje z nižjim socioekonomskim statusom) in katerim bi morala biti namenjena še posebna pozornost na ravni primarnega zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti.
Keywords: bolezenski simptomi, prevalenca, napovedni dejavniki, slovensko prebivalstvo, Slovenija
Published in DKUM: 05.04.2017; Views: 1306; Downloads: 215
Full text (254,92 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. |
