Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Keywords: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 2459; Downloads: 394
Full text (935,29 KB)

Terorizem in (globalna) vojna proti terorizmu kot neločljiva dvojčka?
Tamara Pukšič, 2018, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je pojasniti, kaj je terorizem in kje iskati glavne vzroke zanj, in nato podrobneje preučiti, ali in kako je terorizem mogoče videti kot odziv na zahodni intervencionizem, vključujoč z vojno proti terorizmu. Za namen proučevanja izbrane problematike sta bili uporabljeni deskriptivna (opisna) in komparativna metoda, s pomočjo katerih so bili opisani različni pojavi v zvezi z obravnavano tematiko. Ugotovili smo, da današnjega terorizma ni mogoče videti izven zahodnega intervencionizma. Kot ugotovljeno, se pripisuje to vlogo geopolitičnim in ekonomskim krivicam, ki so jih deležni prebivalci povsod po svetu. Zahodne države naj bi s svojim ekonomskim, vojaškim in političnim delovanjem med drugim tudi v okviru globalne vojne, t. i. vojne proti terorizmu, povzročile in še povzročajo krepitev radikalnih tendenc po vsem svetu. V okviru vojne proti terorizmu so zahodne države pustile za seboj humanitarne katastrofe in razpadle države. Številne radikalne skupine so na območjih, kjer so posredovale zahodne sile, doživele preporod, saj so z lahkoto novačile nove člane, s čimer so se vzpostavile nove mednarodne džihadistične skupine (npr. Islamska država). Prav tako so zahodne vlade to vojno uporabile za upravičevanje in izvajanje protiteroristične zakonodaje. Z »vojno proti terorizmu« je povezano tudi omejevanje človekovih pravic. Različne države pod krinko vojne proti terorizmu same izvajajo teroristična dejanja in pri tem kršijo človekove pravice z izgovorom, da svoje ljudstvo branijo pred terorizmom. Globalni boj proti terorizmu ima tako ključno vlogo pri spodbujanju terorizma, vendar terorizma ni mogoče videti le kot posledice globalne vojne proti terorizmu. Pri pojasnjevanju današnjega islamskega terorizma ne smemo spregledati vloge religije oziroma vere v islamske doktrine. Glede na naše ugotovitve igra religija pri vzročno-posledičnih zvezah današnjega terorizma večjo vlogo kot krivice. Na to kažejo naslednji dejavniki: 1. ugotovitev, da ima religija velik vpliv na življenja ljudi; 2. trditve avtorjev, ki v okviru vzročno-posledičnih zvez pripisujejo religiji večjo vlogo v primerjavi s krivicami; 3. pojav skupin, kot so Al Kaida, Islamska država ipd. Dejanja Islamske države, talibanov ali katere koli druge džihadistične skupine niso naključna, temveč gre za načrtovane operacije, ki so del dolgega boja muslimanov, saj želijo vzpostaviti skupno ozemlje ali kalifat, kjer bi bili združeni vsi »pravi« muslimani. Muslimanski teroristi ubijajo ljudi in izvajajo teror, saj po njihovem mnenju obstaja le ena resnica, in sicer njihova resnica, ki jo želijo vsiliti vsem, ki ne mislijo enako kot oni.
Keywords: terorizem, terorist, vojna proti terorizmu, vzročno-posledične zveze terorizma, krivice, religija
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1170; Downloads: 157
Full text (1,14 MB)

Search done in 0.06 sec.