Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 3 / 3

Antioxidant activity of different hop (Humulus lupulus L.) genotypes
Zala Kolenc, Tamara Hribernik, Tomaž Langerholc, Maša Pintarič, Maja Prevolnik Povše, Urban Bren, 2023, original scientific article

Abstract: The antioxidant activity (AA) of hop extracts obtained from different hop genotypes (n = 14) was studied. For comparison, the purified β-acids-rich fraction and α-acids-with-β-acids-rich fraction were also used to test the antioxidative potential. The AA of purified hydroacetonic hop extracts was investigated using the Ferric Reducing Ability of Plasma (FRAP), Oxygen Radical Absorption Capacity (ORAC) and Intracellular Antioxidant (IA) methods. The FRAP values in different hop genotypes ranged between 63.5 and 101.6 μmol Trolox equivalent (TE)/g dry weight (DW), the ORAC values ranged between 1069 and 1910 μmol TE/g DW and IA potential values ranged between 52.7 and 118.0 mmol TE/g DW. Significant differences in AA between hop genotypes were observed with all three methods. AAs were determined using three different methods, which did not highly correlate with each other. We also did not find significant correlations between AA and different chemical components, which applies both to AA determined using individual methods as well as the total AA. Based on this fact, we assume that the synergistic or antagonistic effects between hop compounds have a more pronounced effect on AA than the presence and quantity of individual hop compounds.
Keywords: hop, antioxidant activity, FRAP, ORAC, intracellular antioxidative potential, genotypes
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 271; Downloads: 21
Full text (1,23 MB)
This document has many files! More...

Znotrajcelični antioksidativni potencial različnih sort hmelja : magistrsko delo
Tamara Hribernik, 2022, master's thesis

Abstract: Hmelj se tradicionalno uporablja v pivovarstvu. V zadnjih letih je bilo narejenih veliko študij o bioaktivnih molekulah hmelja, ki dokazujejo različne funkcionalne lastnosti, med njimi tudi antioksidativni potencial. V zaključni nalogi se je v pogojih in vitro določal znotrajcelični antioksidativni potencial 14 različnih sort hmelja in treh izoliranih substanc iz ekstrakta hmelja (ksantohumol, α-, β-kisline in β-kisline). Antioksidativni potencial je bil določen s pomočjo fluorescentnega barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. Najnižji izmerjen znotrajcelični antioksidativni potencial je bil določen pri sorti 'Savinjski golding', najvišji pa pri sorti 'Nugget'. Statistična analiza je pokazala, da med sortami hmelja obstajajo statistično značilne razlike pri znotrajceličnem antioksidativnem potencialu, in jih razdelila v pet statističnih razredov. Prav tako je bila ugotovljena statistično značilna razlika med vzorcem α-, β-kislin in vzorcem β-kislin. Zaradi neponovljivosti rezultatov so priporočljive nadaljnje raziskave o lastnostih ksantohumola. Antioksidativni potencial hmelja bi lahko v prihodnje postal eden od kriterijev pri sortni selekciji hmelja, saj je ta lastnost zanimiva za prehransko industrijo.
Keywords: hmelj, antioksidanti, reaktivne kisikove spojine, DCFH-DA
Published in DKUM: 15.09.2022; Views: 635; Downloads: 116
Full text (2,30 MB)

Vpliv v gojišče dodanega 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi
Tamara Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pri katerem smo ugotavljali vpliv v gojišče dodanega citokinina 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poskus so bili vključeni 103 poganjki marelice. Preizkušali smo tri različna gojišča. Gojišče G0 je predstavljalo kontrolo (brez dodanih hormonov), gojišču G1 smo dodali 0,01 mg/L NAA in 0,5 mg/L BAP, gojišču G2 pa smo dodali 0,01 mg/L NAA in 1 mg/L BAP. Ugotovljeno je bilo, da je dodani BAP statistično značilno vplival na prirast mase marelice. Pri G0 je bil po 9 tednih prirast mase 0,096 g ± 0,057, pri G1 1,073 g ± 0,838 in pri G2 2,257 g ± 1,140. Ugotovili smo tudi, da dodani BAP pozitivno vpliva na število novo nastalih poganjkov. Po 9 tednih namreč na gojišču G0 ni bilo opaženih novih poganjkov, na G1 je bilo 11,320 ± 5,881 poganjkov, na G2 pa 21,180 ± 9,612 poganjkov. Višja koncentracija BAP ni statistično značilno povečala števila vitrificiranih rastlin, se je pa z večjo koncentracijo BAP, povečal delež vitrificiranih rastlin. Delež vitrificiranih rastlin na G1 je znašal 20,6 %, na G2 35,3 %, na G0 (brez BAP) pa vitrificiranih rastlin ni bilo.
Keywords: marelica, Prunus armeniaca, mikropropagacija, BAP
Published in DKUM: 22.08.2019; Views: 1335; Downloads: 162
Full text (1,89 MB)

Search done in 0.04 sec.