| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV UDARNE ŽILAVOSTI NA LOMNO ŽILAVOST ZVARA ENERGETSKE KOMPONENTE
Tadej Pavlin, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrska delo zajema kratek teoretični opis osnovnih značilnosti zvarnih spojev. Pri tem je opisana problematika pojava razpok v varjenih konstrukcijah, ki so hkrati najbolj nezaželene napake, ki se pogosto pojavljajo pri zvarnih spojih. Opisana je tudi določitev Charpyjeve udarne žilavosti in določitev, ter pomen lomne žilavosti zvara. Praktičen del zajema določitev eksperimentalne udarne žilavosti zvara v korenu in temenu. Osnovne mehanske lastnosti temena in korena zvara so predstavljene s pomočjo korelacijskih enačb na podlagi mikrotrdote v korenu in temenu zvara. Med osnovne mehanske lastnosti zvara sodijo meja tečenja in natezna trdnost. Cilj naloge predstavlja izračun lomne žilavosti zavra na podlagi eksperimentalnih rezultatov udarne žilavosti. Izračun je izveden po dveh različnih metodah. Namen magistrske naloge je prikazati, kako lahko tehnično korektno in ekonomično upravičeno pridemo do odličnih rezultatov določitve lomne žilavosti. Rezultati izhajajo na podlagi izvedbe Charpyjevega preizkusa udarne žilavosti.
Keywords: Zvar, razpoka, udarna žilavost, lomna žilavost, mehanske lastnosti
Published: 03.11.2015; Views: 1658; Downloads: 118
.pdf Full text (2,28 MB)

2.
MODELI RAZŠIRITVE 110kV IN 400 kV STIKALIŠČA RTP KRŠKO ZA POTREBE JEK 2
Tadej Pavlin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga zajema kratek teoretičen opis Nuklearne elektrarne Krško (NEK), štirih potencialnih reaktorjev za drugo enoto jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), stikalnih naprav, stikalnih celic oziroma blokov in ostalih naprav v stikališču RTP Krško ter možno kinetično izvedbo povezave s tehnologijo plinsko izoliranega daljnovoda (GIL). Gre za povezavo od turbinske zgradbe do samega stikališča. Večji povdarek je na samem stikališču, kako le tega prilagodimo oziroma razširimo za priključitev nove jedrske elektrarne Krško in njenih ostalih potreb. Opisovanje različnih možnosti je na osnovi idejne zasnove, in sicer z enopolnimi shemami ter z umestitvenimi risbami v prostor stikališča RTP- Krško. Diplomska naloga tudi zajema že prej pri vsaki kandidatki za JEK 2 opisano rešitev lastne rabe električne energije. Te kandidatke za JEK 2 so zraven opisa še opremljene z enopolnimi shemami za lastno rabo električne energije, kar je pri vseh jedrskih elektrarnah ključnega pomena za brezhibno delovanje vseh različnih varnostnih sistemov, ki se nahajajo v jedrskih elektrarnah. Poročilo povzema zakonodajo in okoljevarstvene ukrepe glede izolacijskega plina v samih plinsko zaščitnih napravah v stikališču ter vpliva elektromagnetnega polja na ljudi. Diplomska naloga zajema dve varianti za 110 kV del stikališča in štiri variante za 400 kV del stikališča, ki imajo različne postavitvene rešitve. Priključitev JEK 2 bi se izvedla v 400 kV delu stikališča RTP-Krško. Dodatno sem analiziral še možnost izvedbe priključka v prosto zračni izvedbi, ki je podrobneje opisana s 4. varianto. Razlika 4. variante je v tem, da dopušča izvedbo prosto zračne, kakor tudi hkrati na istem mestu dimenzijsko mnogo manjše plinsko izolirane stikalne naprave GIS v samem stikališču. Vzrok za to je razpolaganje z zadostnim prostorom v samem stikališču ob izbiri variante 4.
Keywords: Jedrska elektrarna, stikališče, naprave, zanesljivost delovanja.
Published: 24.09.2013; Views: 2025; Downloads: 128
.pdf Full text (23,56 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica