| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 337
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Načelo prvenstva - enake odgovornosti staršev do otrok : magistrsko delo
Tjaša Godunc, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo podrobno predstavlja pravice in odgovornosti staršev skozi načelo prvenstva. Starši so tisti, ki imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka morajo biti staršem njihova poglavitna skrb, pri čemer jim država pri izvajanju njihove odgovornosti nudi pomoč skozi različne programe in institucije. Starši morajo kot poglavitni steber skrbeti za otroke, njihov fizični, moralni in intelektualni razvoj. Država lahko v družinska razmerja med starši in otroki poseže zgolj v primerih, kadar starši ne želijo oziroma ne morejo skrbeti za koristi otroka, oziroma je korist otroka s strani staršev ogrožena. Starši so namreč tisti, ki otroka po svojih merilih in predstavah vzgajajo in država nima pristojnosti posegati v tovrstna razmerja, v kolikor za takšno ravnanje nima pravne podlage. Država v družinska razmerja ne sme posegati, če korist otroka ni ogrožena. Tako se lahko staršem pravica in dolžnost, da otroka vzgajajo, vzdržujejo in izobražujejo, odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih določa zakon z namenom varovanja otrokovih koristi. Ogrožanje koristi otroka s strani staršev nima za prvo posledico odvzema starševske skrbi, ali odvzema pravice do stikov med starši in otroki. Država oziroma center za socialno delo morata ravnati in izvajati ukrepe za zavarovanje otrokovih koristi postopoma, glede na konkreten primer, upoštevaje načelo najmilejšega ukrepa, s čimer bo uporabljen ukrep otroka zaščitil, ampak kljub temu čim manj posegel v pravice staršev. Primarnost starševske skrbi za mladoletnega otroka se v novem Družinskem zakoniku izraža tudi v 144. členu, po katerem lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se naj otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Vnaprej izražena volja staršev bo prišla v poštev v primerih, kadar bo mladoletni otrok izgubil oba starša oziroma kadar bo izgubil še edinega živečega starša. Čeprav se družinskopravni spori rešujejo v različnih postopkih, vedno stremijo k uresničevanju načela največje koristi otroka in načelu prvenstva. Sodišče stremi k izpolnjevanju obeh načel tudi in predvsem v postopkih dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov. K temu je pripomogel tudi nov Družinski zakonik, po katerem lahko skupno varstvo in vzgojo nad mladoletnim otrokom določi tudi sodišče. S tem se vloga obeh staršev pri izvajanju varstva in vzgoje nad skupnim mladoletnim otrokom izenačuje. Pred pričetkom sodnih postopkov in tudi tekom njih so sodiščem v pomoč Centri za socialno delo zaradi svoje svetovalne funkcije in pomoči pri sklepanju sporazumov med staršema.
Keywords: načelo prvenstva, enaka odgovornost staršev do otrok, načelo najmilejšega ukrepa, načelo največje koristi otroka, ukrepi za zavarovanje otrokovih koristi, Družinski zakonik, starševska skrb.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 50; Downloads: 16
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Namestitev otroka v zavod : magistrsko delo
Lina Peče, 2022, master's thesis

Abstract: Otroci so zaradi pomanjkanja izkušenj in njihove nezrelosti ena bolj ranljivih in ogroženih skupin, ki jo je treba dodatno zavarovati. Zaradi tega uživajo posebno varstvo, ki izhaja že iz URS. URS določa, da je otrokom priznano posebno varstvo in skrb. Skladno s svojo starostjo in zrelostjo uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine. V primeru, da za otroke starši ne skrbijo ali le teh otroci nimajo, jim država zagotavlja posebno varstvo. Prav tako posebno varstvo otrokom daje tudi DZ, ki določa, da so tega varstva deležni vselej, kadar so ogroženi in to zahtevajo njihove koristi. DZ je pri definiciji pojma otrok izhajal iz KOP in določa, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen v primeru, da je pred tem že pridobila popolno poslovno sposobnost. Starševska skrb pomenijo vse pravice in obveznosti staršev, da glede na svoje zmožnosti ustvarjajo razmere, v katerih bo zagotovljen otrokov celosten razvoj. Je pravni standard, ki se zapolni v vsakem konkretnem primeru posebej. Vsak otrok je namreč drugačen in potrebuje drugačno skrb. Pri odgovornosti za varstvo in vzgojo otrok ter njihov razvoj imajo starši glavno in enako vlogo. Pri skrbi za otroka imajo prednost tudi pred državo. Starševska skrb se lahko omeji ali odvzame. DZ ločuje tri vrste ukrepov. To so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Pogoj za izrek vseh ukrepov je vedno ogroženost otroka. Poznamo štiri različne situacije, po katerih se lahko otroka namesti v zavod. To so odvzem otroka in namestitev v zavod z začasno odredbo, nujni odvzem otroka, ki mu sledi namestitev v zavod, ter dva ukrepa trajnejšega značaja. To sta odvzem otroka in namestitev v zavod, ter namestitev v zavod s soglasjem staršev. Namestitev v zavod podrobneje ureja ZOOMTVI, ki določa, da je strokovni center zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov. Namenjen je vzgoji in izobraževanju otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami. Med drugim v zavodih obravnavajo otroke, ki so tja nameščeni skladno z določbami DZ.
Keywords: Ukrepi za varstvo koristi otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem otroka, načelo milejšega ukrepa, korist otroka, soglasje staršev, ogroženost otroka.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 67; Downloads: 25
.pdf Full text (820,75 KB)
This document has many files! More...

3.
Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko delo
Miha Erhatič, 2022, master's thesis

Abstract: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Keywords: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 41; Downloads: 13
.pdf Full text (664,19 KB)

4.
Pravni položaj živali v družinskem in dednem pravu : magistrsko delo magistrskega študijskega programa pravo 2. stopnje
Sara Šešerko, 2022, master's thesis

Abstract: Obstaja velika verjetnost, da bodo živali kot čuteča bitja v prihodnosti v središču sodne prakse v okviru postopkov razvez zakonskih zvez in dedovanj in ne le kot objekt, zoper katerega storilci izvršujejo kazniva dejanja. Ker sodne prakse na teh dveh področjih skorajda nimamo, lahko pravne rešitve izpeljemo iz obstoječe pravne teorije. Ob razvezi zakonske zveze se lahko zakonca sporazumeta o skrbi za žival smiselno enako kot za otroka v okviru pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij. Težava nastopi, ko tega sporazuma med zakoncema ni, žival pa se nahaja v okviru njunega skupnega premoženja, ki ga je treba na podlagi zakonitega premoženjskega režima fizično ali pravno razdeliti. Na drugi strani, se lahko žival pojavi kot predmet dedovanja. Žival ne more biti zapustnik in ne dedič. V slovenskem pravnem redu obstajajo številni dedno-pravni instituti, v tujih pravnih redih pa skrbniški sklad, ki so pravni mehanizmi razpolaganja s premoženjem zapustnika, v korist živali, ki jo zapusti po svoji smrti.
Keywords: žival, čuteče bitje, skupno premoženje, nalog, trust.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 51; Downloads: 19
.pdf Full text (2,40 MB)

5.
Programi cepljenja – primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško : magistrsko delo
Daša Bandur, 2022, master's thesis

Abstract: Cepljenje velja za enega najpomembnejših medicinskih napredkov vseh časov, saj se je s cepljenjem preprečilo več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom. Da preprečimo ponovni izbruh nekaterih nalezljivim bolezni, je potrebno vzdrževati precepljenost na 95 % ali več. Države se same odločijo, na kakšen način bodo pristopile k cepljenju, ali bodo določile obvezno cepljenje ali ga zgolj priporočile. Slovenija z Zakonom o nalezljivih bolezni določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim − hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Na Hrvaškem imajo uzakonjeno obvezno cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim. Sosednja Avstrija se je odločila za priporočeno cepljenje, zgolj cepljenje proti COVID-19 je bilo v vmesnem obdobju obvezno. V Sloveniji je možno opustiti cepljenje le v primeru alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Na Hrvaškem je seznam bolj obširen ter je možno opustiti cepljenje tudi v primeru akutnih in vročinskih stanj. Kljub vsem koristim, ki jih prinaša samo cepljenje, pa vseeno nobeno cepivo ni stoodstotno varno in učinkovito, zato se vse več držav odloča za sistem objektivne odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, ki ga določa država.
Keywords: Cepljenje, COVID-19, nalezljive bolezni, priporočeno cepljenje, obvezno cepljenje, objektivna odgovornost
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 93; Downloads: 17
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Odvzem starševske skrbi v luči sodobne teorije in sodne prakse : magistrsko delo
Aleks Pešić, 2022, master's thesis

Abstract: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo.
Keywords: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 46; Downloads: 13
.pdf Full text (1,26 MB)

7.
Avtonomija in dostojanstvo človeka ob koncu življenja: pravne in etične dileme : magistrsko delo
Sanja Čahuk, 2022, master's thesis

Abstract: Verjetno imamo ne glede na to, kje na svetu živimo, podobne želje, biti zdravi, srečni, zadovoljni, samostojni, sami odločati o svojem življenju. Prva in zadnja od teh želja sta hkrati tudi glavni skrbi medicine. S pomočjo medicine se bolezni zdravijo, trpljenje se lajša, in kolikor je to mogoče, kronične bolezni obvladujejo. Ob vsem tem se čedalje bolj spodbuja pacientova avtonomija. Vendar pa pri tem ne moremo govoriti o avtonomiji posameznika v času umiranja, saj zaenkrat v Republiki Sloveniji, posamezniku ni zagotovljena ustavna pravica, da bi odločal o trenutku in načinu svoje smrti. Take pravice ni moč zaslediti niti v mednarodnih dokumentih, čeprav mnogi tako pravico naslavljajo kot temeljno človekovo pravico. Evtanazija, beseda, ki izvira iz grščine, pomeni dobro, lahko smrt. Veliko zmede, ki spremlja sodobno razpravo o evtanaziji, je mogoče izslediti v nenatančni definiciji tega pojma. Dejansko še danes ne moremo govoriti o enotni definiciji pojmov evtanazija in pomoč pri samomoru, kar v javnosti velikokrat povzroča množične frustracije in mnoge dileme. Vseeno pa obstajajo države, ki so prešle te ogromne ovire, naredile gromozanski korak naprej in zakonsko uredile možnost prostovoljnega končanja življenja. V posledici epidemije ne preseneča niti dejstvo, da se je v zadnjem času v veliko državah začelo naglas razpravljati o teh možnostih in da so nekatere države, po vzoru drugih držav, celo prestopile ciljno črto in ta vprašanja zakonsko uredile. V okviru tega bo zanimivo spremljati, kakšen bo razvoj teorije in prakse ob morebitnih polemikah takšne ureditve. Dileme, ki spremljajo vprašanja o koncu življenja, še najbolj pa tista o prostovoljnem končanju življenja, so za družbo potrebne in nadvse pomembne. Skozi dileme se namreč izraža jedro problema prostovoljnega končanja življenja, ki ga lahko samo s skupnimi pogovori in produktivnimi strokovnimi razpravami razrešimo. Nujno je, da pri tako pomembnih vprašanjih poslušamo in slišimo vse strani teh vprašanj, kajti samo na ta način bo tudi družba sposobna razumeti kako in zakaj je tako težko priti do enoznačnega odgovora. Vsi si želimo svet brez bolezni in trpljenja, ampak tako pomembnih vprašanj kot sta evtanazija in pomoč pri samomoru, ne gre uzakoniti kar čez noč. Potrebno je veliko vloženega truda, volje, motivacije in dialogov. Stališče družbe v Sloveniji je bilo dalj časa nespremenjeno in močno zasidrano v ideji, da nam ljudem ni dana pravica, da odločamo o tem kdaj in kako bomo umrli, ampak je skoraj nujno, da pustimo življenju, da teče svojo pot. Vsaka morebitna razprava o možnosti legalizacije evtanazije in/ali pomoči pri samomoru je bila velikokrat že takoj zatrta, brez ustreznih rešitev in izboljšav za prihodnost. Vendar pa smo v zadnjem času tudi na tem področju naredili ogromen korak naprej in bili kot družba seznanjeni s prvim predlogom uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je pripravilo Združenje za dostojno starost - Srebrna nit. Pot do konca ne bo lahka, a zagotovo smo kot družba primorani, da k tem vprašanjem pristopimo odgovorno in z največjo mero nepristranskosti.
Keywords: prostovoljno končanje življenja, avtonomija, evtanazija, pomoč pri samomoru, Združenje za dostojno starost - Srebrna nit, Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 113; Downloads: 39
.pdf Full text (1,19 MB)

8.
Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko delo
Vesna Žebrek, 2022, master's thesis

Abstract: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene. Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza. Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo. Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne. Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki.
Keywords: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 101; Downloads: 30
.pdf Full text (895,61 KB)

9.
Pravica otroka, da pozna svoj izvor : magistrsko delo
Maša Klajderič, 2022, master's thesis

Abstract: Temeljna pravica, ključna za oblikovanje posameznikove identitete, je nedvomno pravica do poznavanja lastnega izvora. Ustavno sodišče Republike Slovenije ji je priznalo celo naravo temeljne človekove pravice. Kot pomembna pravica, pa je priznana tudi v sklopu številnih mednarodnih pravnih aktih. Življenjske situacije, ki vodijo do želje po poznavanju lastnega izvora ter razkritja identifikacijskih podatkov bioloških staršev, so spočetje otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico, posvojitve, ter razne druge situacije, v katerih otrok ne pozna svojih bioloških staršev. Da otrok lahko uveljavlja svojo pravico do poznavanja lastnega izvora, mora v prvi vrsti biti izpolnjen pogoj, da otrok ve za obstoj svojih bioloških staršev. Nadaljnji pogoj predstavlja obstoj dokumentacije, v sklopu katere se vodijo informacije o izvoru otroka. Zadnji pogoj pa predstavlja še upravičenje otroka, da dostopa do informacij, ki jih zajema sama dokumentacija. Našteti pogoji veljajo predvsem v postopkih spočetja otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico ter pri posvojitvah. V ostalih življenjskih primerih, kjer podlaga za poznavanje lastnega izvora temeljni zgolj na otrokovi želji, je treba zagotoviti sodno varstvo.
Keywords: družinsko pravo, pravice otroka, mednarodno pravni akti, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitev, ugotavljanje starševstva
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 75; Downloads: 19
.pdf Full text (651,23 KB)

10.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, master's thesis

Abstract: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Keywords: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 197; Downloads: 50
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica