| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 492
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prenovitev kriterijev za vertikalno in horizontalno napredovanje v podjetju palfinger d.o.o.
Urška Regvat, 2024, master's thesis

Abstract: V delu preučujemo prenovitev sistema napredovanja v organizciji. Potreba po prenovi sistema prihaja iz staromodnega in pomanjkljivega sistema, novi sistem napredovanja pa vključuje vse zaposlene, ne da bi se pozabilo na določene zaposlene, ki nase ne opozarjajo. S pomočjo mamdani fuzzy modela uvajamo kriterije, kjer se izpostavi tiste, ki so najbolj primerni za napredovanje ali povišanje ranga. Kriterij se deli osnovno na dva dela, in sicer na osebnostni in neosebnostni kriterij, vsak od njiju pa ima opredeljene podkriterije. Kadar govorimo o načinu napredovanja, vertikalnem ali horizontalnem, s tem povezujemo tudi količino odgovornosti, ki jo zaposleni pridobi. V obeh načinih se odgovornost poveča, lahko je to drugo odgovornejše delo, odgovornost do nadrejenega ali dodatno dodeljeno delo, ki mora biti opravljeno. Mamdani fuzzy model je primeren za osnovno postavitev kriterijev napredovanja, saj z njegovo pomočjo postavimo logiko povezovanja, ki nam pomaga pri postavitvi na primer excel tebele s formulami, ki opredelijo in določijo najprimernejše za napredovanje. Ob postaviti tabele in sklepnem povezovanju smo ugotovili, da izobrazba ni med najpomembnejšimi kriteriji pri napredovanju. Večkrat je pomembna pri zaposlitvi, vendar ne tudi pri napredovanju, saj se za zaposlene točno ve, kakšne so njegove sposobnosti in karakteristike.
Keywords: Napredovanje, horizontalno napredovanje, vertikalno napredovanje, prenova sistema napredovanja, kriteriji za napredovanje.
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 84; Downloads: 10
.pdf Full text (1,66 MB)

2.
Analiza razlik v onboarding procesu
Aida Plivčić, 2023, master's thesis

Abstract: Ta magistrska naloga se osredotoča na poglobljeno preučevanje razlik v postopku onboarding procesu med tremi različnimi generacijami: generacijo X, generacijo Y in generacijo Z. Namen raziskave je raziskati in razložiti specifične izkušnje, ki jih posamezne generacije doživljajo med onboarding procesom. Za dosego tega cilja je raziskava združila dva temeljna pristopa: obsežno pregledovanje literature in zbiranje empiričnih podatkov. S pomočjo celovitega pregleda literature so identificirane ključne razlike med generacijami v smislu njihovih vrednot, komunikacijskih preferenc, delovnih navad in pričakovanj glede kariere. Ta teoretični okvir bo nudil globok vpogled v generacijske dinamike in omogočil postavitev hipotez o morebitnih razlikah v onboarding procesu skozi čas. Poleg teoretičnega okvira bo raziskava temeljila na empiričnih podatkih, zbranih iz dveh organizacij z različnimi strokovnimi okolji. Z anketiranjem zaposlenih iz različnih generacij se pridobila realno sliko njihovih izkušenj in stališč do onboarding procesa. Analiza teh podatkov je omogočila bolj celovito razumevanje, kakšen onboarding proces so imele različne generacije. Rezultati te raziskave so izjemno dragoceni za organizacije, saj nudijo vpogled v učinkovitost preteklih praks onboardinga in kako so se te prakse razvijale v odzivu na spremembe v družbi. Prav tako bodo organizacijam pomagali bolje razumeti, kako se prilagoditi hitrim spremembam in spreminjajočim se pričakovanjem različnih generacij. S tem bodo organizacije lahko bolj proaktivno oblikovale prakse onboardinga, ki bodo učinkovito naslavljale potrebe in pričakovanja tako trenutnih kot prihodnjih generacij zaposlenih.
Keywords: onboarding proces, uvajanje novozaposlenega, generacije X, Y in Z, medgeneracijske razlike, management človeških virov.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 156; Downloads: 22
.pdf Full text (1,53 MB)

3.
Zadovoljstvo in motivacija študentov, vključenih v študentski servis
Karmen Srpčič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se navezuje na tematiko zadovoljstva in motivacije študentov, ki so vključeni v študentski servis. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno zadovoljstvo študentov, kako ga merimo ter kateri dejavniki prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. Nadalje govorimo o motivaciji, njeni definiciji, teorijah motivacije, njenih dejavnikih ter nevarnih uničevalcih te. Dotaknemo se tudi odgovornih oseb za motivacijo ter predstavimo, kako jo spodbujati v podjetjih. V empiričnem delu naloge predstavimo rezultate svoje raziskave, ki temelji na uporabi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je študentski servis Posavc poslal svoji bazi študentov. V začetku predstavimo študentski servis, s katerim smo sodelovali, nato pa tudi rezultate, ki smo jih pridobili. Preučevali smo zadovoljstvo ter motivacijo študentov na njihovem delovnem mestu. Ugotovili smo, da so študentje na svojem delovnem mestu zadovoljni in motivirani, najbolj jih motivirajo denarne nagrade. Menijo, da je vodstvo podjetja v največji meri odgovorno, tako za motivacijo kot tudi zadovoljstvo zaposlenih. Najpogostejša dela, ki jih študentje opravljajo, so administrativna dela, dela s strankami, dela v gostinstvu in turizmu ter strežbi.
Keywords: zadovoljstvo, motivacija, študentje, študentski servis
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 232; Downloads: 39
.pdf Full text (2,89 MB)

4.
Vpliv digitalizacije na upravljanje strateškega managementa človeških virov
Karmen Omerzu, 2023, master's thesis

Abstract: V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne preobrazbe se organizacije soočajo z velikimi spremembami pri upravljanju človeških virov. Poslovno okolje od organizacij zahteva, da se nenehno spreminjajo in prilagajajo spremembam. Organizacije se zavedajo, da so človeški viri pomemben faktor in dodana vrednost organizacije, če ta želi še naprej ostati na trgu in biti konkurenčna. Management človeških virov velja za eno osrednjih funkcij v organizacijah sodobnega časa. Organizacije želijo z digitalizacijo procesov managementa človeških virov poskrbeti, da bodo zaposleni manj časa porabili za administrativne naloge in se bolj posvetili strateškemu področju managementa človeških virov kot strateški partner organizaciji. Strateški management človeških virov je v organizaciji kot strateški partner managementu, ki s politiko in praksami uresničuje strategijo managementa človeških virov in je hkrati tudi strategija, ki vodi k skupnim ciljem organizacije. Najpomembnejša naloga strateškega managementa človeških virov je, da zagotovi prave ljudi na pravem mestu, ker ljudje so konkurenčna prednost organizacije. Z digitalizacijo je osredotočenje na strateški management človeških virov omogočeno, saj se je popolnoma spremenil način, kako organizacije privabljajo, zaposlujejo in ohranjajo ljudi, administrativne naloge pa potekajo avtomatizirano, kar bistveno skrajša čas. Da pa je digitalizacija v organizaciji uspešna, je potrebno spremeniti mišljenje ljudi in ustvariti digitalno kulturo. Čeprav digitalizacija prinaša veliko koristi managementu človeških virov in organizaciji, pa prinaša tudi izzive, s katerimi se mora organizacija spopadati. Pogosto v organizacijah primanjkuje finančnih sredstev, strokovnega znanja in spretnosti za nove tehnologije, zaposleni ne želijo sprememb, ipd. Vprašanja pa se pojavljajo na področju zasebnosti in varnosti informacij, ki so lahko dostopne komurkoli, kadarkoli in kjerkoli, kar lahko vodi do zlorabe. Vpliv digitalizacije in industrije 4.0 na strateški management človeških virov je velik. Digitalne tehnologije in orodja so revolucionarno spremenile politike in prakse managementa človeških virov, saj omogočajo optimizacijo pridobivanja talentov, izboljšanje izkušenj zaposlenih in uskladitev strategij managementa človeških virov s cilji organizacije. Organizacije, ki se bodo učinkovito prilagodile digitalni dobi, bodo pridobile konkurenčno prednost s privabljanjem in ohranjanjem najboljših ljudi, spodbujanjem inovacij in doseganjem trajnostne rasti v dinamičnem poslovnem okolju.
Keywords: management človeških virov, strateški management človeških virov, digitalizacija, industrija 4.0., upravljanje strateškega managementa človeških virov
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 282; Downloads: 63
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Slovenske železnice
Kaja Sever, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se navezuje na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih. Med drugim poudarja pomen zavzetih in zadovoljnih zaposlenih za uspešnost podjetja. Tako sta v teoretičnem delu široko opredeljena pojma zavzetost (kaj je zavzetost, kako se meri, značilnosti zavzetega zaposlenega, vpliv zavzetosti na uspešnost ter kako izboljšati zavzetost) in zadovoljstvo (kaj je zadovoljstvo, kako se meri, značilnosti zadovoljnega zaposlenega, vpliv zadovoljstva na uspešnost podjetja ter kako izboljšati zadovoljstvo). Praktični del magistrske naloge se navezuje na zavzetost in zadovoljstvo v podjetju Slovenske železnice. Najprej je podan podroben opis podjetja, ki zajema osnovne podatke, organizacijsko strukturo, poslovni model, strateške dejavnosti, vodenje in upravljanje, zaposlene, skrb za okolje in trajnostni razvoj ter ključne rezultate podjetja. Za opisom podjetja sledi raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov in raziskuje zavzetost ter zadovoljstvo v omenjenem podjetju gleda na demografske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da je v podjetju Slovenske železnice večina zaposlenih na sploh zavzetih in zadovoljnih, obstajajo pa pomembne razlike glede na posamezna raziskana področja.
Keywords: Zaposleni, zavzetost, zadovoljstvo, podjetje Slovenske železnice.
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 635; Downloads: 125
.pdf Full text (1,38 MB)

6.
Management človeških virov v podjetju bodočnost maribor d.o.o.
Ina Vidovič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili pomen in vlogo človeških virov v podjetju ter opisali pojem managementa človeških virov. Na primeru podjetja Bodočnost Maribor d.o.o. smo predstavili, kako v praksi deluje management človeških virov. Človeški viri s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi pomembno prispevajo k večji konkurenčni prednosti podjetja. Zato podjetje z naložbami v sposobnosti zaposlenih vlaga v človeški kapital, ki omogoča, da zaposleni s svojim znanjem aktivno sodelujejo v delovnem procesu. Produktivna sposobnost zaposlenih se bo zvišala tudi, če bo podjetje vlagalo v izobraževanje zaposlenih. S povečanjem produktivne sposobnosti zaposlenih se bo povečala tudi dodana vrednost podjetja. Management človeških virov je praksa zaposlovanja, razporejanja in upravljanja zaposlenih v organizaciji. Primarne odgovornosti in naloge managementa človeških virov so analiza delovnih mest, organizacija in izkoriščenost delovne sile, merjenje in ocenjevanje uspešnosti, izvajanje sistemov nagrajevanja in strokovni razvoj ter vzdrževanje delovne sile. Cilj vsakega podjetja je biti boljši od konkurence, zato je ključno, da management človeških virov izbere prave kandidate, ki bodo uspešno opravljali njihove naloge, bili pripadni podjetju in podjetju predstavljali dodano vrednost. Da bi imelo podjetje motivirane zaposlene, je pomembno, da ima vzpostavljene sisteme nagrajevanja. Med oblike nagrajevanja sodijo denarni bonusi, možnost napredovanja, dodelitev službenega telefona, darilni paketi ... Pomen nagrajevanja zaposlenih je namreč v tem, da zaposlene spodbudi, da bodo delali več in bili bolj produktivni. V drugem delu magistrske naloge smo predstavili podjetje Bodočnost Maribor d.o.o., opisali smo, kako deluje management človeških virov v tem podjetju in katere aktivnosti izvaja. Podatke smo pridobili iz opravljenega intervjuja s kadrovsko službo in podatkov na spletni strani podjetja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se v podjetju zavedajo pomembnosti usposobljenega kadra. Zato svoje zaposlene redno usposabljajo in izobražujejo in tudi na željo zaposlenih financirajo dodatna usposabljanja. Zavedajo se, da s tem vlagajo v človeški kapital in v dvig konkurenčne prednosti organizacije. Zaposlene dodatno motivirajo tudi z možnostjo denarnih nagrad za dobro opravljeno delo in možnosti premestitve na drugo delovno mesto. Na koncu magistrske naloge smo podali nekaj predlogov na področju managementa človeških virov v izbranem podjetju in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze.
Keywords: človeški viri, HRM, upravljanje virov, Bodočnost Maribor d.o.o
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 580; Downloads: 257
.pdf Full text (2,05 MB)

7.
Razvoj človeških virov v organizaciji
Monika Klingsbichl, 2022, master's thesis

Abstract: Človeški viri s svojim znanjem, idejami in delom ustvarjajo dobrine znotraj posameznih organizacij, od katerih je odvisen družbenoekonomski sistem. Ključ do uspeha vsake organizacije so izobraženi, podjetni in inovativni človeški viri. V poslovnem svetu se vedno hitreje odvijajo spremembe in pogosteje pojavljajo težki izzivi. Čeprav so za večino sprememb odgovorni prav ljudje pod okriljem organizacij, morejo le-tem nenehno slediti. Človeški viri bodo pripravljeni na izzive in spreminjajoče trende na trgu, če bo vodstvo vzpostavilo celovit sistem razvoja človeških virov. Vodstva si z ustreznim razvojem človeških virov ne zagotovijo samo uspeha na ravni celotne organizacije, temveč tudi na ta način prikažejo, kakšno vrednost jim le-ti predstavljajo. Razvoj je možno spodbuditi z različnimi dejavnostmi v povezavi s sodobnimi metodami razvoja. Prav tako, zahvaljujoč podporni inovativni tehnologiji, celoten proces učenja in razvoja poteka enostavneje. Zaradi težkega dohajanja svetovnim smernicam, inovacijam in trenutnim razmeram vodstva vse napore vlagajo v reševanje in prilagoditev poslovanja. Težava je predvsem v tem, ker so upravljavci pogosto osredotočeni na iskanje rešitev, ki so nujne za obstoj organizacij. Ob tem pa prezrejo najpomembnejše, t. i. zaposlene in vse dejavnosti, ki so pomembne za njihov razvoj. Tako je v poslovni praksi prepogosto slišati, da zaposleni nimajo priložnosti za učenje, izobraževanje in usposabljanje. Vpeljati je vredno takšen management človeških virov, ki ga bo skrbno in načrtno uvedel ali izboljšal ter enovito vodil področje razvoja človeških virov. S tem se učinkovito poslovanje organizacij ne bo izboljšalo že v samem trenutku pridobljenega novega znanja, spretnosti in sposobnosti, temveč tudi v prihodnosti. Že takoj na začetku morajo vodstva predvideti stroške, ki bodo namenjeni tej fazi upravljanja človeških virov. Ne samo zaposleni, tudi vodstveni delavci, managerji in celotna organizacija se morejo nenehno učiti, če želijo ostati konkurenčni in odprti za novosti. Zadnjih nekaj let se ob znanju išče in spodbuja ustvarjalno razmišljanje ter kreativnost kot nadvse iskana dodatna lastnost zaposlenih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. Skozi teoretičen del naloge smo na podlagi širokega nabora različnih avtorjev proučili domačo in tujo strokovno literaturo s področja človeških virov in njihovega razvoja ter vseh podpornih aktivnosti, ki se navezujejo na razvoj. V sklopu empiričnega dela naloge smo izvedli anketni vprašalnik, ki je bil namenjen zaposlenim v organizaciji X. Proučili smo razvoj človeških virov na primeru inovativne, stabilne in uspešne organizacije pri nas. Rezultati opravljene analize so pokazali, da po mnenju večine zaposlenih vodstvo organizacije pripisuje precejšen pomen področju razvoja človeških virov. Prav tako imajo v proučevani organizaciji zaposleni možnosti posegati po dejavnostih in uporabi različnih metod razvoja, tudi ob podpori tehnologije. Razvoj povečuje vrednost človeškim virom, saj jim omogoča, da pridobijo ustrezna znanja, veščine in smernice, ki niso namenjene samo delovnemu okolju, temveč tudi osebnemu življenju. Za poslovni uspeh predstavlja razvoj temelj, zato bodo tiste organizacije, ki ga še nimajo vpeljanega, morale spremeniti poslovno strategijo ter posledično oblikovati strategijo razvoja človeških virov. Znanje hitro zastara, zato mora vodstvo prevzeti pobudo in odgovornost po iskanju nenehnih možnosti za učenje, človeški viri pa morajo te priložnosti izkoristiti in od njih kar se le da največ odnesti.
Keywords: človeški viri, razvoj človeških virov, učeča se organizacija, dejavnosti razvoja, celovite razvojne metode, inovativna tehnologija.
Published in DKUM: 06.06.2022; Views: 921; Downloads: 454
.pdf Full text (2,06 MB)

8.
Management človeških virov v športnem klubu
David Ban, 2022, master's thesis

Abstract: Z uvedbo uspešnega managementa človeških virov je mogoče doseči cilje podjetja in povečati njegov uspeh. Vse dejavnosti poslovnega procesa so odvisne od človeških virov, zato je treba management človeških virov obravnavati kot ključni del poslovne strategije. Šport ima pomembno vlogo pri izboljšanju zdravja, učenju novih veščin, razvijanju individualne samozavesti in timskega dela. Za dobro in uspešno delovanje mora biti športni sistem dobro zasnovan in organiziran na lokalni in državni ravni. Nenehna vlaganja v šport spodbujajo aktivno ukvarjanje s športom in krepijo športni sistem. V magistrski nalogi smo predstavili management človeških virov v športnem klubu in analizirali RK Krško. Ker je to področje še dokaj neraziskano, bi ga bilo smiselno v prihodnje bolj temeljito raziskati, saj lahko prispeva k boljšim rezultatom v športnih klubih. Magistrsko nalogo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo predstavili teoretične osnove in opredelili razlike med tradicionalnim managementom in managementom človeških virov v športu. V drugem delu smo povezali teoretično znanje z raziskovalnim delom. Podrobno smo predstavili RK Krško in anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo ugotovili soodvisnost managementa človeških virov in rezultatov kluba. Aktivnosti managementa človeških virov v RK Krško so glede na rezultate ankete ustrezni. Na podlagi ugotovitev smo podali tudi možnosti za izboljšave in nadaljnje analize.
Keywords: Management človeških virov, športni management, šport, športni klubi, rokomet, RK Krško.
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 708; Downloads: 152
.pdf Full text (3,27 MB)

9.
Vpliv team building programov na razvoj zaposlenih v podjetju
Žiga Pačnik, 2022, master's thesis

Abstract: Usposabljanje in razvoj zaposlenih je nepogrešljivo strateško orodje za izboljšanje njihove uspešnosti. Glavni cilj magistrskega dela je preučiti vpliv team building programov na razvoj zaposlenih. Zaradi sunkovite globalizacije in modernizacije so podjetja primorana slediti trendom in si zagotavljati ustrezno konkurenčno prednost. Osrednji proces lahko pusti posledice na zaposlenih, če se vzporedno s tem procesom ne zagotavljajo ustrezni mehanizmi razvoja zaposlenih in s tem povezanega zadovoljstva na delovnem mestu. V dobi sodobnega kapitalizma so zaposleni z visoko specializacijo znanja v podjetjih višje vrednoteni, saj so kvalificiran in s tem težje zamenljiv kader. Namen magistrskega dela je v sklopu teoretičnih okvirjev preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj zaposlenih, na njihovo dobro počutje in zadovoljstvo. Nadalje raziščemo programe in pristope, s katerimi organizacije dosegajo želene vplive. V okviru praktičnega dela s pomočjo anketnega vprašalnika analiziramo vpliv team building programov na razvoj zaposlenih v podjetjih Informatika, d. d., in Oryx, d. o. o. Team building predstavlja pomembno strategijo za razvoj organizacij, saj je v ospredju medsebojno sodelovanje zaposlenih in nadgradnja njihovega nivoja interakcije. Ker je v Sloveniji vpliv team building programov slabše raziskano področje, se na podlagi praktičnih okvirjev osredotočimo na vpliv, ki ga imajo team building programi na zaposlene. S pomočjo interpretacije pridobljenih rezultatov ugotovimo, da team building programi izboljšajo učinkovitost in produktivnost zaposlenih na primeru sodelujočih podjetij. Ravno tako zaposleni pozitivno vrednotijo odnos do team building programov. Starostna segmentacija v sodelujočih podjetjih ne vpliva na stopnjo zadovoljstva z izvajanjem team building programov, kar indicira na dobro zastavljenost programov. Ravno tako so zaposleni v večji meri zadovoljni z delovnim mestom, zato pogostost udeležbe na team building programih neposredno ne vpliva na njihovo zadovoljstvo. Vsekakor pa zaposleni menijo, da team building programi pozitivno vplivajo na njihove odnose med sodelavci. Na podlagi ugotovitev magistrskega dela sklenemo, da izvedba team building programov pripomore k vsesplošni blaginji podjetij in je relevantna.
Keywords: team building, team building programi, razvoj zaposlenih, zadovoljstvo, motivacija, dobro počutje
Published in DKUM: 01.06.2022; Views: 668; Downloads: 154
.pdf Full text (1,47 MB)

10.
Mediacija kot ena izmed metod za zmanjšanje stresa in doseganje dobrega počutja v organizaciji
Anja Omerzel, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja. Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu. Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih. Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika. Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse. V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Keywords: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 759; Downloads: 170
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica