| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko delo
Anja Avberšek, 2023, master's thesis

Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 399; Downloads: 24
.pdf Full text (3,78 MB)

2.
Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije : magistrsko delo
Eva Gorjup, 2023, master's thesis

Abstract: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Keywords: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 217; Downloads: 18
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Katalog polnaravnih travišč Slovenije
Sonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, scientific monograph

Abstract: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Keywords: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Published in DKUM: 01.06.2023; Views: 777; Downloads: 222
.pdf Full text (164,21 MB)
This document has many files! More...

4.
Primerjava klonalnih potez rastlinskih vrst vegetacije mezotrofnega travnika in prodišč : magistrsko delo
Sanja Zadravec, 2023, master's thesis

Abstract: V pričujoči raziskavi smo primerjali klonalne poteze rastlin dveh habitatnih tipov (HT) z različno pogostnostjo in jakostjo motnje - ekstenzivnega mezotrofnega travnika (Physis koda 38.222 ʺsrednjeevropski higrozmezofilni nižinski travnik na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovkoʺ) z zmerno motnjo in rečnih prodišč (Physis koda 24.22 ʺredko porasli rečni bregovi in prodiščaʺ), kjer je motnja močneje izražena. Na travišču smo vzorčili 10 vegetacijskih popisov in določili 51 rastlinskih vrst. Podatke za prodišča smo pridobili iz baza popisov Katedre za geobotaniko FNM, UM, in so obsegali 10 vegetacijskih popisov ter 74 rastlinskih vrst. Za skupno 120 rastlinskih vrst smo zbrali podatke o 13 rastlinskih potezah in oblikovali tabelo, ki je predstavljala osnovo za nadaljnje analize. Podatke o klonalnosti smo pridobili iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3. Ob primerjavi vrste sestave smo ugotovili, da se jih je, od skupno 120 rastlinskih vrst, 46 (38 %) pojavljalo samo na travniku, 69 (58 %) izključno na prodiščih, skupnih je bilo 5 (4 %) vrst. Nadalje smo ugotovili, da imata HT, kljub različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR in pri tem določili 6 od 17 različnih tipov OKR. Razlike so bile predvsem v zastopanosti neklonalnih vrst, katerih višji delež se je pojavil na prodišču (prisotnost enoletnic) in v deležih zastopanosti prevladujočih OKR. Na travniku so prevladovale vrste z nadzemno in podzemno koreniko in na prodiščih vrste s podzemno koreniko. Podobnosti smo ugotovili še pri obstojnosti povezav med poganjki (poganjki so v obeh HT obstojni več kot dve leti), pri hitrosti in dolžini horizontalnega širjenja (prevladujejo slabše mobilne vrste), pri razvejanosti klonalnih poganjkov, pri čemer tako na travišču kot na prodišču prevladuje simpodialna razvejanost in pri velikosti klonalnih poganjkov v primerjavi s starševsko rastlino, pri čemer se v obeh HT pojavljajo približno enako veliki poganjki, kot je starševska rastlina. Razlike so se pojavile pri naslednjih rastlinskih potezah: vloga OKR, cikličnost poganjkov, število poganjkov na starševsko rastlino, arhitektura poganjka in prekrivanje generacij. Za travišča so značilne vrste, katerih OKR imajo obvezno vlogo, z dicikličnimi poganjki, tvorijo en poganjek na starševski osebek, polrozete in prekrivajoče se generacije. Obratno je na prodiščih največ neklonalnih vrst (brez OKR), vrst, ki imajo monociklične poganjke, tvorijo od 2 do 10 poganjkov na starševski osebek, brez rozete in s prekrivajočimi se generacijami. Na travniku se pojavlja večji delež vrst, ki imajo rezervne brste razvite na površini in do 10 cm pod površino tal, aktivirajo se s košnjo/pašo in tako poskrbijo za vegetativno regeneracijo. Enoletnice na prodišču v večini nimajo brstov v tleh, hkrati pa so brsti locirani pri več vrstah na višini več kot 10 cm. Klonalne vrste prodišč so lahko zasedle predvsem mikro-habitate z manj izrazito motnjo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin v habitatih z različno intenzivnostjo motnje. Hkrati predstavljajo tako ekstenzivna travišča kot tudi prodišča HT z visoko naravovarstveno vrednost, zato ima poznavanje in razumevanje glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh ekosistemih odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju smernic za njihovo varovanje.
Keywords: magistrska dela, vegetativno razmnoževanje rastlin, habitatni tipi, funkcionalne poteze, Clo-Pla3, organi klonalne rasti
Published in DKUM: 06.04.2023; Views: 398; Downloads: 29
.pdf Full text (3,31 MB)

5.
Funkcionalna sestava vegetacije gozdnatih travnikov v krajinskem parku Šturmovci : magistrsko delo
Ana Šram, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo proučevali funkcionalno sestavo (=prisotnost različnih funkcionalnih tipov rastlin) vegetacije zeliščnega sloja gozdnatih travnikov v Krajinskem parku Šturmovci s poudarkom na odvisnosti funkcionalne sestave od abiotskih dejavnikov (jakosti svetlobe, temperature in vlage). Zaradi prisotnosti dreves predstavljajo gozdnati travniki heterogen habitat z razlikami v okoljskih dejavnikih, ki je zelo primeren za razlago mehanizmov sobivanja vrst. Popisali in ocenili smo pokrovnost (metoda po Braun-Blanquetu, 1964) za 65 rastlinskih vrst na 36 popisnih ploskvah v velikosti 0,5 m x 0,5 m. Ploskve smo določili znotraj 4 transektov dolžine 12 m in 9 naključno izbranih popisnih ploskev. Transekti so potekali od drevesa hrasta doba (Quercus robur) v smereh sever, jug, vzhod in zahod. Hkrati smo izmerili tudi jakost svetlobe, temperaturo zraka tik nad tlemi in vlago v tleh. Aparature smo postavili vzdolž vsakega izmed štirih transektov na točke 0 m, 6 m in 12 m oddaljenosti od drevesa. Točka na 0 m je bila postavljena v senci, točka na 6 m v polsenci in točka na 12 m na soncu. Popisanim rastlinskim vrstam smo določili prednostni habitat in izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP): življenjska oblika, življenjski cikel, višina rastline, specifična listna površina-SLA, vsebnost suhe snovi lista-LDMC, CSR strategija, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, listna obstojnost in oblika klonalnosti. Podatke smo statistično obdelali s CWM analizo (community-weighted mean value of trait) ter multivariatnimi analizami (principal component analysis-PCA in redudancy analysis-RDA). Ugotovili smo značilne razlike med MFP rastlin v manj in bolj sončnih mikrohabitatih gozdnatega travnika: v senci so prevladovale vrste s kompetitorskimi MFP (višja rast, krajše in kasnejše cvetenje), na soncu pa je bilo prisotnih več vrst s stres toleratorskimi lastnostmi (zgodaj cvetoče vrste, večinoma trajnice z višjimi vrednostmi LDMC). Ugotovili smo tudi značilno povezanost oblik klonalnosti rastlin z osončenostjo ploskev. Rezultati raziskave so potrdili pozitiven vpliv raznolikosti okoljskih dejavnikov (npr. razlike v osvetljenosti) v mikrohabitatih gozdnatih travnikov na pestrost funkcionalnih tipov rastlin. Raziskave kot je naša, lahko pomembno pripomorejo k razumevanju glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh polnaravnih ekosistemih z visoko naravovarstveno vrednostjo in pri oblikovanju smernic za varovanje teh habitatov.
Keywords: heterogenost habitata na manjšem območju, ekstenzivni travniki, funkcionalna pestrost, morfološko funkcionalne poteze, gozdnati travniki
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 699; Downloads: 106
.pdf Full text (3,50 MB)

6.
7.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article

Abstract: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Keywords: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 662; Downloads: 18
URL Link to full text

8.
Vpliv čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 v severovzhodni Sloveniji
Natalija Špur, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Srednjeevropski ekstenzivni travniki so habitati z visoko biodiverziteto. Njihove površine upadajo predvsem zaradi intenzifikacije kmetijske rabe, spremembe njihove namembnosti ali opuščanja. S temi procesi so ob biodiverziteti ogrožene tudi ekosistemske storitve (ES) teh habitatov. Njihovo ohranjanje je odvisno od upravljalcev, na katere vplivajo čustveno-motivacijski, družbeno-ekonomski in spoznavni dejavniki. V disertaciji smo dejavnike in njihov vpliv na namero in aktualno gospodarjenje s travniki analizirali s teorijo načrtovanega vedenja. V raziskavo so bile vključene tri ciljne skupine: osnovnošolci, lastniki in nelastniki travnikov. Dejavnike smo merili s 612 vprašalniki v letih 2019 in 2020 v SV Sloveniji in jih analizirali z opisno statistiko, neparametričnimi testi, analizo glavnih komponent in konfirmatorno faktorsko analizo s strukturnim modeliranjem enačb. Ugotovili smo, da moramo za namero osnovnošolcev ohranjati ekstenzivne travnike in krepiti pozitivna stališča do ohranjanja in nadgraditi njihovo poznavanje travnikov. Za namero lastnikov moramo krepiti zaznani nadzor nad gospodarjenjem s travniki, pozitivna stališča do ohranjanja in uravnalnih ES travnikov, okoljsko motivacijo in sprejemljivost nekaterih zahtev kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil. Za namero nelastnikov moramo krepiti zanimanje za travnike in gospodarjenje z njimi, pozitivna stališča do kulturnih ES, zaznani nadzor nad gospodarjenjem in poznavanje gospodarjenja z njimi.
Keywords: biodiverziteta, dejavniki, ekstenzivni travniki, ohranjanje, ukrepi
Published in DKUM: 17.05.2022; Views: 744; Downloads: 83
.pdf Full text (14,75 MB)

9.
Funkcionalne poteze rastlin mikrohabitatov z vrsto čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter) v sestojih polnaravnih suhih travišč v Halozah
Valentina Žganec, 2021, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kakšne so morfološko funkcionalne poteze (MFP) rastlinskih vrst, ki sobivajo v mikrohabitatih z vrstama čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in čopasto grebenušo (Polygala comosa) v sestojih ekstenzivnih suhih travišč v Halozah. Na izbranem travniku smo določili 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in naslednjih 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čopasta grebenuša (Polygala comosa), hkrati pa na njih ni bilo vrste Ophrys holosericea. Na vsaki ploskvici smo popisali rastlinske vrste na dveh razdaljah od središča osebkov vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa (do 20 cm in med 20 do 40 cm). Za vse rastlinske vrste ugotovljene na ploskvicah in na celotnem travniku (N = 87), smo analizirali in primerjali izbrane MFP (rastna oblika, višina rastline, CSR strategija, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi lista (LDMC), začetek, konec in dolžina cvetenja) in Ellenbergove indekse (svetloba, vlažnost, preskrbljenost tal z dušikom). Za ugotovitev podobnosti in raznolikosti v floristični sestavi med ploskvicami z vrsto Ophrys holosericea in z vrsto Polygala comosa smo uporabili multivariatne analize. Ugotovili smo izrazito višjo raznolikost vrst mikrohabitatov z vrsto Ophrys holosericea. Na osnovi multivariatne analize (DCA analize) smo dokazali, da obstajajo značilne razlike v floristični sestavi obeh mikrohabitatov. Na osnovi analize MFP lahko sklepamo, da so razmere v mikrohabitatih z vrsto čmrljeliko mačje uho bolj heterogene, kar pripisujemo pogostejšim vrzelim (gola tla) v vegetaciji na teh površinah, ki nastanejo kot posledica občasnih izrazitejših motenj. Na teh ploskvah so pogosteje prisotne enoletnice in plevelne vrste oz. ruderalke, ki imajo višje vrednosti SLA ter nižje vrednosti LDMC. Na podlagi CSR primarnih strategij smo ugotovili, da v mikrohabitatih s proučevanima vrstama sobivajo vrste, ki imajo v primerjavi z vrstami celotne travniške rastlinske združbe v povprečju manj izraženo kompeticijo ter bolj poudarjeno stres toleratorsko in ruderalno komponento. Vrsta Polygala comosa, ki sodi v S/SC tip, ima v svoji okolici v povprečju vrste z nekoliko bolj izraženo stres toleratorsko strategijo kot Ophrys holosericea, ki predstavlja R/CR tip, pa ima v svoji okolici vrste, z nekoliko bolj izraženo ruderalno strategijo. S primerjavo Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da so rastlinske vrste, ki se nahajajo v bližnji okolici vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa, v povprečju polsončne do sončne vrste, ki uspevajo na območju med suhimi in svežimi tlemi. Med vrstami, ki sobivajo s čmrljelikim mačjim ušesom, so tudi takšne, ki imajo bistveno večjo potrebo po hranilih v primerjavi z vrstami, ki rastejo v bližini čopaste grebenuše. Tako tudi Ellenbergovi indeksi potrjujejo ugotovitev, da so mikrohabitati z vrsto Ophyrs holosericea podvrženi pogostejšim motnjam, ki omogočijo pojav vrst motenih rastišč z ruderalno strategijo.
Keywords: rastlinske vrste, Ophrys holosericea, Polygala comosa, multivariatna analiza, morfološko funkcionalne poteze, CSR strategija, Ellenbergovi indeksi
Published in DKUM: 09.08.2021; Views: 1035; Downloads: 95
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih travišč
Ana Munda, 2021, master's thesis

Abstract: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Keywords: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Published in DKUM: 01.04.2021; Views: 1195; Downloads: 180
.pdf Full text (2,73 MB)

Search done in 1.6 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica