1. A link between species abundance and plant strategies for semi-natural dry grasslandsNataša Pipenbaher, 2024, original scientific article Abstract: Due of the potential of species to determine ecosystem properties, it is important to understand how species abundance influences community assembly. Using vegetation surveys on 35 dry grasslands in north-east Slovenia, we defined dominant (8) and subordinate (61) plant species. They were compared on 14 traits to test for differences in community-weighted mean (CWM) and functional diversity (FD). We found that dominants and subordinates differed strongly in their functional traits. Dominants showed higher leaf dry matter content and a more pronounced stress tolerance strategy and were all clonal with a large proportion of species with rhizomes and a rich bud bank, while other species showed a higher specific leaf area, a longer flowering period and more ruderals. For most traits, FD was higher in subordinates. Our results suggest that dominants drive community structure by limited susceptibility to non-competitive processes. Dominants may have positive effects on subordinates by mitigating environmental stressors. Subordinates are able to assemble together by being dissimilar and use different fine-scale niches that are engineered and homogenised by dominants. Our results show that there are fundamental differences in the relative importance of ecological processes between dominant and subordinate plants in species-rich grasslands, which is also important for their conservational management.
Keywords: species coexistence, biodiversity, community assembly, species dominance, subordinate species, Festuco-Brometea, plant functional traits, community structure
Published in DKUM: 26.02.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,45 MB)
This document has many files! More... |
2. Plant trait composition in lowland calcareous and acidic semi-dry grasslandsSonja Škornik, 2025, original scientific article Abstract: European semi-dry grasslands are habitats of high conservation value. Therefore, research into the mechanisms of community assembly is important for their effective management. Using data from 76 vegetation plots of calcareous and acidic semi-dry grasslands in continental Slovenia, the author analysed the composition of plant traits, focusing on less studied belowground traits. Community-weighted means were calculated for nine plant functional traits: life form, growth form, clonal growth organ (CGO) type, persistence of connection in CGO, number of clonal offspring shoots, lateral spreading distance, role of CGO, bud bank, CSR strategy. The results showed that both grassland communities were characterized by high local persistence (perennial plants with long-lived connections between ramets). Acidic grasslands had more species with rosettes, rhizomes and stress-tolerators, indicating more stressful conditions, probably due to low pH. Mesic grassland species with numerous stolons and longer lateral spread were also characteristic of acidic grasslands. Calcareous grasslands hosted more competitors, plants with leafy stems and plants with perennial main roots. This study contributes to a deeper understanding of grassland processes and provides a basis for future investigations of belowground plant traits and their function.
Keywords: biodiversity, community assembly, permanent grassland, plant traits, ecosystem functions, Natura 2000, Festuco-Brometea
Published in DKUM: 08.01.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (11,24 MB)
This document has many files! More... |
3. Environmental factors influencing the distribution of habitat types in the highlands of the Kamnik - Savinja AlpsSonja Škornik, Igor Paušič, Tone Novak, Franc Janžekovič, Danijel Ivajnšič, Mihaela Tostovršnik, Peter Kozel, 2021, original scientific article Abstract: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Keywords: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Published in DKUM: 10.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,18 MB)
This document has many files! More... |
4. Vpliv intenzivne paše na spremembe funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion)Alenka Ljubič, 2024, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Keywords: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (4,95 MB) |
5. Ciljno usmerjeni ukrepi kmetijske politike za ohranjanje biodiverziteteSonja Škornik, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Kmetijsko-okoljski ukrepi so v skupni kmetijski politiki EU uveljavljen model finančnih spodbud za gospodarjenje na načine, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. V prispevku sta predstavljena osnovna modela kmetijsko-okoljskih ukrepov za ohranjanje biodiverzitete: klasični model ukrepov za izvajanje določene kmetijske rabe in novejši pristop ciljno usmerjenih ukrepov. Povzete so osnovne značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti obeh modelov. Poudarek je na pristopu ciljno usmerjenih plačil, saj lahko zaradi njegovih prednosti pričakujemo vedno več shem, ki bodo temeljile na tem konceptu. V prispevku je nadalje prikazan razvoj kazalnikov za varstvo ekstenzivnih travišč s ciljno usmerjenimi ukrepi, ki je zasnovan na izbiri seznama indikatorskih rastlinskih vrst.
Keywords: kmetijsko-okoljski ukrepi, ekstenzivna travišča, indikatorske vrste, Natura 2000, monitoring travišč
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Link to file |
6. Benchmarking plant diversity of Palaearctic grasslands and other open habitatsIdoia Biurrun, Remigiusz Pielech, Iwona Dembicz, François Gillet, Łukasz Kozub, Corrado Marcenò, Triin Reitalu, Koenraad Van Meerbeek, Riccardo Guarino, Milan Chytrý, Nataša Pipenbaher, Sonja Škornik, 2021, original scientific article Abstract: Aims: Understanding fine-grain diversity patterns across large spatial extents is fundamental for macroecological research and biodiversity conservation. Using the GrassPlot database, we provide benchmarks of fine-grain richness values of Palaearctic open habitats for vascular plants, bryophytes, lichens and complete vegetation (i.e., the sum of the former three groups).
Location: Palaearctic biogeographic realm.
Methods: We used 126,524 plots of eight standard grain sizes from the GrassPlot database: 0.0001, 0.001, 0.01, 0.1, 1, 10, 100 and 1,000 m2 and calculated the mean richness and standard deviations, as well as maximum, minimum, median, and first and third quartiles for each combination of grain size, taxonomic group, biome, region, vegetation type and phytosociological class.
Results: Patterns of plant diversity in vegetation types and biomes differ across grain sizes and taxonomic groups. Overall, secondary (mostly semi-natural) grasslands and natural grasslands are the richest vegetation type. The open-access file ”GrassPlot Diversity Benchmarks” and the web tool “GrassPlot Diversity Explorer” are now available online (https://edgg.org/databases/GrasslandDiversityExplorer) and provide more insights into species richness patterns in the Palaearctic open habitats.
Conclusions: The GrassPlot Diversity Benchmarks provide high-quality data on species richness in open habitat types across the Palaearctic. These benchmark data can be used in vegetation ecology, macroecology, biodiversity conservation and data quality checking. While the amount of data in the underlying GrassPlot database and their spatial coverage are smaller than in other extensive vegetation-plot databases, species recordings in GrassPlot are on average more complete, making it a valuable complementary data source in macroecology.
Keywords: benchmark, bryophyte, fine-grain biodiversity, grassland, GrassPlot Diversity Explorer, lichen, open habitat, Palaearctic, scale dependence, species–area relationship, vascular plant, vegetation plot
Published in DKUM: 07.08.2024; Views: 88; Downloads: 8
Full text (3,53 MB)
This document has many files! More... |
7. Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otokaNataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Sonja Škornik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Keywords: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 167; Downloads: 25
Full text (2,45 MB)
This document has many files! More... |
8. Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko deloAnja Avberšek, 2023, master's thesis Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 525; Downloads: 50
Full text (3,78 MB) |
9. Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije : magistrsko deloEva Gorjup, 2023, master's thesis Abstract: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih
habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja,
kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino
funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave
je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez
rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal
apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso
hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s
prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum).
Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko,
Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne
baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov,
obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med
poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega
širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini).
Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo
podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede
pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za
katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato
manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna
korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V
traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi
obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial
vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in
pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega
nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili
tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med
poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto),
II
največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave
predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na
obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno
vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Keywords: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 304; Downloads: 34
Full text (1,27 MB) |
10. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, scientific monograph Abstract: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Keywords: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Published in DKUM: 01.06.2023; Views: 911; Downloads: 312
Full text (164,21 MB)
This document has many files! More... |
