| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NASTANEK IN RAZVOJ NARODNO-ZABAVNE GLASBE V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU NA SLOVENSKEM
Simona Strašnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski seminarski nalogi sem govorila o slovenski narodno-zabavni glasbi, kot po drugi svetovni vojni na novo nastali zvrsti glasbe. Ta glasba iz ljudske glasbe sicer črpa določene ideje, vendar je od nje toliko različna, da teh dveh zvrsti ne gre enačiti. Narodno-zabavna glasba je ob svojem nastanku imela ugodne kulturne, politične, tehnične in druge zgodovinske pogoje, da se je izpopolnjevala in širila. Za to je bil zaslužen predvsem Ansambel bratov Avsenik, ki je v tej glasbi deloval štiri desetletja, postavil njene temelje in jo povzdignil na visoko raven, tudi v tujini. Tega se sodobni izvajalci in glasbeni poznavalci, pa tudi laiki, zavedajo, zato temu glasbenemu fenomenu še vedno priznavajo poseben prostor v zgodovini slovenske glasbe. Ta glasba je tudi pomemben vir identitete Slovencev kot naroda še danes, ko vstopamo v širši evropski prostor. Seveda ima tudi svoje kritike in nasprotnike, a nič ne kaže na to, da bi le-ti kalili njeno splošno priljubljenost med ljudmi. Morda je njena edina "slabost" preusmerjanje pozornosti od pristne, izvirne slovenske ljudske glasbe, ki v njeni senci izgublja zanimanje Slovencev kot ljudstva. Pri izdelavi svoje naloge sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo proučevanja literature in drugih virov.
Keywords: narodno-zabavna glasba, ljudska glasba, Ansambel bratov Avsenik, množična kultura, izumiranje ljudske glasbe
Published: 09.07.2010; Views: 6201; Downloads: 1052
.pdf Full text (1,60 MB)

2.
IZOBRAŽEVANJE UČITELJIC V ZASEBNEM ŠOLSTVU NA SLOVENSKEM
Simona Strašnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tretji državni osnovnošolski zakon določa za izobraževanje učiteljstva samostojna, po spolih ločena štiri letna učiteljišča. Od leta 1869 je veljal tudi za privatne šole državni šolski zakon, po katerem so smele poučevati v šoli le usposobljene učiteljice. V Sloveniji so delovala tri zasebna ženska učiteljišča: Zasebna ženska učiteljska šola šolskih sester v Mariboru, Zasebna ženska učiteljska šola z vadnico pri uršulinkah in Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki. Leta 1892 je oblast odobrila ustanovitev privatnega učiteljišča šolskim sestram, po odličnem uspehu prvih maturantk 1895 je dobila šola tudi pravico javnosti. Naučno ministrstvo je 1898 odobrilo statut njihovega zasebnega učiteljišča, učni načrt pa so odobrili z odlokom 9. maja 1904. Ob dvestoletnici prihoda uršulink v Ljubljano pa je učiteljišče 14. aprila 1902 dobilo pravico javnost. Škofjeloške uršulinke so dovoljenje dobile 1909 in v jeseni odprle prvi letnik. Naslednje leto so tudi dobile pravico javnosti in 1910 je bila tako na zavodu prva matura. Vseskozi so na teh treh zasebnih učiteljiščih potekali neprestani boji za obstanek učiteljišča, ki so ovirali delo. Vsem trem učiteljiščem je bilo skupno, da so zagotavljala vsesplošno izobrazbo v skladu z razvojem znanosti tistega časa. To je poleg strokovno usposobljenih učiteljic omogočila tudi raba specializiranih, za takratni čas sodobno opremljenih kabinetov in mnoge strokovne ekskurzije. Poskrbljeno je bilo tudi za telesni razvoj deklet, poleg rednega športnega pouka so imele možnost udeleževanja na drugih športnih aktivnostih. Učenke učiteljišč so imele veliko možnosti za odkrivanje in razvoj svojih umetniških talentov na različnih področjih. Svojo nadarjenost so lahko dokazovale na šolskih razstavah, kulturnih prireditvah, nastopih. Učiteljišča so organizirala tudi obiske muzejev, gledaliških predstav. Vseskozi so skrbela za osebnostni razvoj učenk: prisvojitev temeljnih vrednot, kot so poštenost, odgovornost, delavnost, pomoč drugim v stiski. Najpomembnejše pa je, da so učiteljišča odigrala pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju slovenske identitete in narodne zavesti v obeh Slovencem nenaklonjenih obdobjih – v obdobju Avstro-Ogrske monarhije in v obdobju Kraljevine Jugoslavije.
Keywords: Zasebna ženska učiteljska šola šolskih sester v Mariboru, Zasebna ženska učiteljska šola z vadnico pri uršulinkah, Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki
Published: 18.11.2011; Views: 1650; Downloads: 142
.pdf Full text (5,61 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica