| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Študentje razrednega pouka in njihovo pojmovanje različnih razsežnosti naravoslovja
Simona Hribar, Samo Fošnarič, 2016, original scientific article

Abstract: V prispevku proučujemo stališča študentov razrednega pouka do različnih razsežnosti pojmovanja naravoslovja. Raziskava je temeljila na študentih razrednega pouka pedagoških fakultet v Sloveniji (N = 276). Preverjali smo obstoj razlik glede na študente prvih in četrtih letnikov ter obstoj razlik glede na okolico in korelacijo med različnimi razsežnostmi. Rezultate smo primerjali tudi z ugotovitvami tujih raziskav, narejenih v ZDA in Južni Koreji. Primerjalno med različnimi državami smo ugotovili oblikovanje različnih profilov bodočih učiteljev razrednega pouka, med pedagoškimi fakultetami v Sloveniji pa bistvenih razlik v oblikovanju profilov bodočih učiteljev razrednega pouka nismo odkrili. Ugotavljamo, da se programi za bodoče učitelje razrednega pouka v Sloveniji in v primerjanih državah razlikujejo predvsem v organizaciji, vsebini, strukturi in ravnotežju posameznih naravoslovnih vsebin. Takšna raznolikost vsekakor mora vplivati na samo razumevanje in odnos študentov do naravoslovnih znanosti.
Keywords: študentje, razredni pouk, naravoslovje, pojmovanje znanosti
Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 633; Downloads: 92
.pdf Full text (186,50 KB)
This document has many files! More...

2.
POUČEVANJE ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA V KONTEKSTU PROFESIONALNEGA RAZVOJA BODOČIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Simona Hribar, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Keywords: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 2219; Downloads: 283
.pdf Full text (795,65 KB)

3.
Komunikacija medicinske sestre z dementnim pacientom
Simona Hribar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Spremljanje in skrb za ljudi z demenco je lahko zelo stresno in izredno težko. Še posebej težava pri komunikaciji zahteva od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, potrpljenja in vztrajnosti. Namen raziskave je bilo ugotoviti, s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom z dementnim pacientom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, in navesti najpogostejše ovire, ki onemogočajo uspešno sporazumevanje. Metode: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik kombiniranega tipa. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki tortnih grafikonov in naloženega grafičnega grafikona. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se skoraj vsi zaposleni srečujejo s težavami pri komunikaciji z dementnimi pacienti. Te težave so, da pacienti ne najdejo pravih besed, da zaposlenih ne želijo poslušati in da pacienti govorijo ponavljajoče besede. Iz tega je razvidno, da se težave pojavljajo kontinuirano in je potrebno biti pri delu dosleden in strokoven. Pri komuniciranju zaposleni pacienta pokličejo po imenu, uporabljajo enostavne stavke in govorijo počasi. Pri nebesedni komunikaciji pa zaposleni največkrat vzpostavijo očesni kontakt, uporabijo mimiko obraza in govorico telesa. Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni kljub strokovnemu znanju, izkušnjam in motivaciji pri delu z dementnimi pacienti srečujejo z obremenjenostjo ob koncu delovnega dne ter da delovna organizacija nudi premalo strokovnega izobraževanja s področja psihiatrične gerontologije. Razprava in zaključki: Uspešna komunikacija medicinske sestre z dementnimi pacienti je ključnega pomena za nadaljnji potek bolezni. Za uspešnejše delo s pacienti z demenco in njihovimi svojci mora medicinska sestra poleg simptomov poznati tudi stadije demence s spremljajočimi simptomi ter se stalno izobraževati o bolezni. To je podlaga za individualni pristop v skrbi za pacienta z demenco.
Keywords: Demenca, komunikacija, medicinska sestra, pacient, validacija.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 3925; Downloads: 677
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica