1. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Keywords: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,69 MB) |
2. Trajnostno upravljanje človeških virov: primerjalna analiza Slovenije in Evropske unijeJanja Vasilić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V času, ko se organizacije po vsem svetu soočajo z naraščajočimi zahtevami po trajnostnem razvoju, postaja ključno vprašanje, kako lahko prakse upravljanja človeških virov prispevajo k tem ciljem. Trajnostno upravljanje človeških virov podpira doseganje ciljev trajnostnega razvoja z implementacijo praks, ki prispevajo k dostojnemu delu, zmanjševanju neenakosti, spodbujanju enakih možnosti in izboljšanju delovnih pogojev. Organizacije, ki uspešno vključujejo trajnostne prakse, ne samo izboljšujejo svojo konkurenčnost, ampak tudi krepijo svojo vlogo v širši družbi z ustvarjanjem pozitivnih ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov. V diplomskem delu smo analizirali trajnostne prakse upravljanja človeških virov in njihov vpliv na uspešnost organizacij v Sloveniji ter izbranih državah Evropske unije. Osredotočili smo se na vlogo teh praks pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so enakost spolov, dostojno delo in zmanjševanje neenakosti. Izvedli smo primerjalno analizo med Slovenijo in članicami Evropske unije in dobili vpogled v napredek oziroma zaostanek Slovenije v doseganju trajnostnih ciljev v primerjavi s članicami Evropske unije.
Keywords: management človeških virov, strateški management človeških virov, trajnostni management človeških virov, cilji trajnostnega razvoja
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,03 MB) |
3. The sustainable socially responsible society : well-being society 6.0Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, Amna Potočnik, 2021, original scientific article Abstract: The purpose of this study is to introduce Sustainable Socially Responsible Society 6.0 as a new concept that is supposed to extend ‘Corporate Social Responsibility’ to the entire society for humankind to gain a new chance to survive beyond the dangerous neoliberalism that abuses the market and democracy to the benefit of very few humans—the richest one percent and a few around them—and beyond Society 5.0. This study aims to define the framework conditions of ‘Well-being Society 6.0’, where humans can both achieve and define their targeted quality of life, including work–life balance, etc. Mulej’s Dialectical Systems Theory provides requisite (i.e., sufficient and necessary) integrity/holism of approach that leads to a Sustainable Socially Responsible (SSR) Society without overlooking the necessity of personal, including managerial, responsibility. Most humans try to satisfy their basic survival needs by management, which is requisitely holistic; it can and shall contribute to setting the framework conditions, foremost with non-technological innovation management. The Economy for the Common Good can contribute to SSR Society 6.0, including ‘Well-being society’. In addition, in 2019–2021 humankind is experiencing the ‘new Corona Virus’ crisis, killing millions, but also enabling a crucial step toward a well-being society by returning worldwide economic governance from neoliberalism to Keynes-based state capitalism with no loud objections.
Keywords: human, industry 4.0, society 5.0, sustainability, social responsibility, sustainable socially responsible society, well-being, Well-being Society 6.0, new coronavirus
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,55 MB)
This document has many files! More... |
4. Stil vodenja in organizacijska energija na fursMartin Jurše, 2024, master's thesis Abstract: Pri doseganju ciljev organizacije, tako v poslovnem kot v javnem sektorju, ima uspešnost zaposlenih pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Od uspešnosti teh zaposlenih je odvisno uresničevanje načrtov, ki jih oblikujejo in izdajajo vodilni v organizaciji. Cilje, ki jih pričakujeta vodstvo in organizacija, je mogoče doseči, po drugi strani pa, če uspešnost zaposlenih ni dobra, pričakovanja in cilji vodstva in organizacije ne bodo doseženi. Uspešnost kot dejanja ali vedenje, ki so povezana s cilji, ki jih želi organizacija doseči. Če vedenje in dejanja zaposlenih ustrezajo organizacijskim ciljem, bo te cilje lažje doseči, če pa vedenje in dejanja zaposlenih ne ustrezajo organizacijskim ciljem, bo organizacijske cilje težko ali nemogoče doseči. Na uspešnost zaposlenega vplivajo številni dejavniki, in sicer: njegove sposobnosti, osebna motivacija, osebna podpora, prisotnost na delovnem mestu, ter odnos z organizacijo oziroma odnos s podjetjem.
Vodenje ima osrednjo vlogo pri upravljanju in je potrebno v vseh organizacijah, da bi preprečili kaos. To vlogo običajno prevzame posameznik, znan kot vodja, njegov pristop pa je odvisen od posebnih okoliščin v organizaciji. Različne razmere zahtevajo različne stile vodenja, vodje pa morajo upoštevati tudi organizacijsko energijo, ki je sila, ki podjetje žene k doseganju njegovih ciljev. Da bi organizacija bila uspešna, mora imeti visoko raven pozitivne energije. V Sloveniji to energijo merimo vsako leto od leta 2016, po začetnih meritvah leta 2006.
Na Finančnem uradu Maribor smo ocenili organizacijsko energijo in ugotovili, da v organizaciji prevladuje energija udobne inertnosti. Izračunan je bil indeks organizacijske energije, ki znaša 1,89 točke, kar je nižje od povprečja javnega sektorja ali nacionalne ravni. Ugotovljeno je bilo, da demokratičen stil vodenja ima statistično značilno pozitiven vpliv na prisotnost produktivne energije na FU Maribor, hkrati smo delno potrdili da birokratičen stil vodenja ima statistično značilen negativni vpliv na prisotnost udobnostne energije. Podani so bili ukrepi za dvig produktivne energije. Vodjem je bilo predlagano prilagajanje stila vodenja glede na energetska stanja posameznih sektorjev, sej so nekateri zaposleni zadovoljni s izbranim stilom vodenja njihovega vodje.
Keywords: Vodenje, stili vodenja, modeli vodenja, organizacijska energija, javni sektor
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (4,83 MB) |
5. Zasnova in implementacija modela reševanja kadrovske krize v podjetju xKatja Kostanjevec, 2024, master's thesis Abstract: Kriza je nenaden dogodek, ki lahko resno ogrozi poslovanje podjetja. Razumevanje krize je ključno, saj gre za dogodek ali niz dogodkov, ki lahko resno motijo delovanje organizacije in ogrozijo njeno stabilnost ter ugled. Kriza zahteva hitro in učinkovito odzivanje, kjer ima ključno vlogo krizni management. Ta mora vključevati celovit pristop, ki zajema vse faze krize, od prepoznavanja zgodnjih znakov do sanacije in okrevanja po krizi. Vloga managementa človeških virov v času krize je ključna, saj so kadri osrednji vir vsake organizacije. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih in motiviranih zaposlenih lahko vodi do zmanjšane produktivnosti, povečanja fluktuacije in dolgoročno do zmanjšanja konkurenčnosti podjetja. Z vidika kriznega managementa je ključno razviti in implementirati strategije, ki bodo podjetju omogočile privabljanje, razvoj in zadrževanje ključnih kadrov. Pomanjkanje kadrov pogosto rezultat tako zunanjih kot notranjih dejavnikov. Med zunanje dejavnike sodijo tržne spremembe in konkurenčno okolje, med notranje pa neustrezna organizacijska kultura, slabi delovni pogoji in pomanjkanje možnosti za napredovanje in razvoj. Za učinkovito reševanje kadrovske krize je potrebno razviti celovit model kriznega upravljanja, ki vključuje proaktivne ukrepe za preprečevanje kriznih situacij in učinkovito vodenje v času krize.
Podjetje X se sooča z večimi izzivi na področju kadrovanja. Med najpomembnejše izzive spada pomanjkanje kvalificiranih kadrov, ki negativno vpliva na operativno učinkovitost podjetja. Zaradi staranja delovne sile in zmanjšane privlačnosti poklica za mlajše generacije se podjetje sooča z velikim pomanjkanjem izkušenih voznikov in logističnih strokovnjakov, kar vpliva na učinkovitost poslovanja. Visoka fluktuacija zaposlenih dodatno otežuje situacijo, saj nenehne menjave v kadrovski sestavi zahtevajo stalno usposabljanje novih delavcev, kar povečuje operativne stroške in zmanjšuje produktivnost podjetja. Med izzivi, s katerimi se sooča podjetje X, je tudi zadrževanje ključnih kadrov. Ta izziv je še posebej pomemben, saj podjetje beleži težave pri zadrževanju zaposlenih, ki imajo specializirana znanja in izkušnje, nujne za nemoteno delovanje podjetja. Ključni kadri, pogosto zapuščajo podjetje in odhajajo v konkurenčna podjetja ali delo iščejo na privlačnejših tujih trgih. To vodi do povečane fluktuacije, izgube dragocenih znanj in izkušenj ter povečanja stroškov za stalno usposabljanje novih zaposlenih. Pomanjkanje stabilnosti v kadrovski strukturi dodatno otežuje doseganje strateških ciljev podjetja in zmanjšuje njegovo konkurenčnost na trgu.
Aplikativni del naloge vključuje empirično raziskavo, ki temelji na anketiranju zaposlenih in poglobljenih intervjujih. Rezultati raziskave so pokazali, da je ključ do reševanja kadrovske krize v podjetju X v izboljšanju delovnih pogojev, povečanem vlaganju v usposabljanje in razvoj zaposlenih ter uvedbi prilagodljivih delovnih režimov, ki omogočajo boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Prav tako je bilo ugotovljeno, da visoka fluktuacija zaposlenih in nezadovoljstvo z delovnimi pogoji prispevata k poglabljanju krize.
Ključni rezultat naloge je razvoj in implementacija modela, ki bo podjetju X omogočil dolgoročno stabilnost na področju kadrov in povečal njegovo konkurenčnost. Model vključuje sistematične ukrepe za privabljanje in zadrževanje ključnih kadrov, kar naj bi podjetju pomagalo zmanjšati fluktuacijo, izboljšati zadovoljstvo med zaposlenimi in povečati operativno učinkovitost. Sklepi magistrske naloge poudarjajo pomembnost prilagajanja podjetja hitrim spremembam na trgu dela ter strateškega pristopa k upravljanju človeških virov.
Magistrsko delo ponuja pomemben prispevek k literaturi na področju kriznega managementa in upravljanja človeških virov ter predstavlja praktično uporabno rešitev za podjetja, ki se soočajo s podobnimi težavami.
Keywords: Kadrovska kriza, management človeških virov, kadri, model reševanja kadrovske krize.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,67 MB) |
6. Upravljanje s talenti za ustvarjanje konkurenčne prednosti v podjetju XTamara Pinter, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sodobni poslovni svet je zaznamovan s hitro spreminjajočimi se tržnimi pogoji, kar podjetjem nalaga potrebo po nenehnem prilagojevanju in iskanju novih konkurenčnih prednosti. Ključni dejavnik uspeha, ki se izkazuje kot vse pomembnejši v tem kontekstu, so talenti – naravne sposobnosti in priučena znanja posameznikov, ki presegajo povprečne kompetence in so odločilne za dosego konkurenčne prednosti. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako lahko proizvodno podjetje X, razvije učinkovit sistem upravljanja s talenti, ki bo prispeval k njegovi konkurenčnosti na domačem in mednarodnem trgu.
Naloga se osredotoča na strateški pristop k upravljanju s talenti, ki vključuje štiri ključne faze: pridobivanje, prepoznavanje, razvoj in ohranjanje talentov. V teoretičnem delu naloge smo analizirali pomen talentov v sodobnem poslovanju ter preučili vlogo upravljanja s talenti pri ustvarjanju in ohranjanju konkurenčne prednosti. Raziskava potrjuje, da celovit in sistematičen pristop k upravljanju s talenti omogoča podjetjem, da učinkoviteje izkoriščajo priložnosti in obvladujejo izzive na trgu, kar prispeva k njihovemu strateškemu uspehu.
Empirični del naloge preučuje trenutno stanje v proizvodnem Podjetju X. Raziskava razkrije, da podjetje že aktivno izvaja aktivnosti za razvoj potencialov, vključno z izobraževalnimi seminarji, izobraževanji ter uporabo osebnostnih in kognitivnih testov. Kljub prizadevanju trenutne prakse niso povsem integrirane. Za dosego večje učinkovitosti bi Podjetje X lahko razvilo celosten koncept upravljanja s talenti, ki vključuje povezovanje obstoječih aktivnosti in usklajevanje s celostno strategijo podjetja. Novi pristopi, ki smo jih navedli v razvitem konceptu, bi omogočili boljšo integracijo in podporo strateškim ciljem podjetja, kar bi prispevalo k večji konkurenčni prednosti.
Tekom raziskave smo spoznali, da ima management talentov pomemben vpliv tako za organizacije, kot tudi za posameznike. Organizacija, ki si lasti talente dosega številne prednosti, kot so zmanjševanje stroškov in povečanje prihodkov, bolj učinkovita proizvodnja, višja kakovost izdelkov in storitev ter dobra prepoznavnost podjetja. Posamezniki, ki pa jih tretiramo kot talente, so vključeni v različne programe razvoja in rasti, prejemajo številne ugodnosti, zasedajo vodilna ali višja delovna mesta in hkrati pripomorejo k vsesplošni motivaciji sodelavcev. Naloga prispeva k boljšemu razumevanju vpliva talentov na poslovno uspešnost in povezavo s konkurenčno prednostjo, ter predlaga rešitve za izzive, s katerimi se soočajo podjetja v sodobnem poslovnem okolju.
Keywords: Talenti, človeški viri, management človeških virov, upravljanje, konkurenčna prednost
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 1; Downloads: 16
Full text (1,71 MB) |
7. Vpliv predsodkov in stereotipov pri kadrovanjuAneja Vrhovšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaposleni so največje bogastvo vsake organizacije, kar postaja še bolj očitno v današnjem dinamičnem, nepredvidljivem in turbulentnem poslovnem okolju. S tem namenom smo raziskali proces kadrovanja, katerega jedro predstavljata zaposlovanje in selekcijski proces. Zaposlovanje opredeljujemo kot postopek iskanja virov zaposlenih za zadostitev potreb po kadrih, načrtovanje ter izvajanje učinkovitih ukrepov za privabljanje ustreznega števila kandidatov. Selekcijski postopek pa vključuje preverjanje in ocenjevanje kandidatov z namenom izbire tistih, ki so najbolj primerni za razpisana delovna mesta v organizaciji. S pojavom umetne inteligence se je postopek kadrovanja bistveno spremenil, zlasti v segmentih zaposlovanja in selekcije. Pri kadrovskem postopku lahko sodelujoči zaposleni nehote storijo krivico zaradi vnaprej oblikovanih predsodkov in stereotipov, kar lahko privede do zavrnitve zelo dobrega kandidata zaradi (ne)zavedne pristranskosti.
V okviru raziskave smo analizirali postopek kadrovanja v izbrani organizaciji X. Kljub ročnemu vodenju postopka kadrovski sodelavci dosledno in skrbno pregledujejo ter izbirajo kandidate, pri čemer posebno pozornost namenjajo preprečevanju (nezavedne) pristranskosti. Ugotovili smo, da čeprav se postopek vodi vestno in pravično, obstajajo možnosti za izboljšave. S tem namenom smo razvili prenovljen celovit model kadrovanja, ki v zaposlovanje in selekcijski postopek vključuje napredna orodja umetne inteligence. Ta orodja omogočajo učinkovitejše pregledovanje in izločanje neustreznih kandidatov, kar bo organizaciji prihranilo znatno količino časa. Poleg tega smo s pomočjo orodij umetne inteligence oblikovali normirane teste, ki jih bo organizacija uporabljala pri zaposlovanju za specifična delovna mesta. Umetna inteligenca bo prav tako podpirala proces uvajanja novozaposlenih, saj bo omogočala natančno spremljanje in merjenje njihove uspešnosti ter napredka. Ta pristop zagotavlja bolj objektivno ocenjevanje kandidatov, zmanjšuje vpliv nezavednih predsodkov in stereotipov ter posledično povečuje pravičnost in učinkovitost celotnega kadrovskega procesa.
Keywords: management človeških virov, kadrovanje, predsodki, stereotipi
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1014,17 KB) |
8. Sistem uvajanja sprememb v izbranem podjetjuNisa Čahuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Spremembe so neizogibni del tako osebnega kot poslovnega življenja. Brez sprememb ni napredka je pa le-ta nujno potreben za podjetja, ki delujejo na konkurenčnih trgih. Spremljanje zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja predstavlja pomembno kategorijo, ki je podjetja dandanes ne smejo zanemarjati. Odločanje o uvedbi sprememb v poslovanju podjetja pa zahteva odločevalce, ki znajo sprejemati dobre odločitve pravočasno. Takšne odločitve pa zahtevajo ustrezno pripravljene informacije in izkušnje iz preteklosti. Zelena luč vodstva do uvedbe spremembe lahko pri zaposlenih vzbudi različne občutke in reakcije s katerimi se odzovejo na predlagane spremembe. Nagnjenost k spremembam je velikokrat negativna, kar vodstvu predstavlja izziv.
V empiričnem delu smo v izbranem podjetju raziskovali, kako so se zaposleni soočili z uvajanjem sprememb, na katerem področju je bila uvedena zadnja sprememba, kako je bilo z uvajanjem sprememb v času epidemije COVID-19, zanimalo nas je na kakšen način in na kateri točki so zaposleni obveščeni in kako so se počutili ob informaciji, da bo uvedena sprememba, ki se nanaša na njihovo delo. Ker je potrebno po uvedbi spremembe tudi spremljati in jih meriti, nas je zanimalo ali podjetje glede potrebnih sprememb izvaja ankete med zaposlenimi in kako uvedbo zadnje spremembe ocenjujejo zaposleni. Pregledali smo tudi odnose z dobavitelji pri uvajanju sprememb, saj so le-ti eden izmed pomembnejših spremenljivk v enačbi, ki zagotavlja uspešno poslovanje. Posledica uvedbe sprememb sta ne malo kdaj tudi organizacijska kultura in klima, zato nas je zanimalo kakšna je konkretna situacija v izbranem podjetju.
Rezultati empiričnega dela kažejo, da je v izbranem podjetju bila zadnja sprememba uvedena na področju informatike in se je nanašala tudi na organizacijo dela. Več kot polovica zaposlenih na katere je vplivala uvedena sprememba je bila obveščena že v fazi načrtovanja uvedene spremembe. Rezultati raziskave kažejo, da je bilo v času epidemije COVID-19 več uvedenih sprememb kot pred ali po epidemiji. Ob uvedbi zadnje spremembe so se udeleženci počutili prijetno ali navdušeno, iz tega lahko sklepamo, da je uvedena sprememba bila dobro načrtovana. Dobro sodelovanje z dobavitelji je ključno za doseganje ciljev, zato izbrano podjetje v uvajanje sprememb vključuje tudi njih. Izbrano podjetje preverja uspešnost uvedenih sprememb z anketnimi vprašalniki in jih uporablja tudi pri načrtovanju novih sprememb.
Keywords: načrtovanje, komunikacija, motiviranje, spremembe, uvajanje sprememb
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,60 MB) |
9. Razlike med moškimi in ženskimi ter njihov vpliv na aktivnosti managementa človeških virov v organizaciji svz hrastovecTina Brunčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture.
Keywords: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,41 MB) |
10. Management človeških virov v dobi dela na daljavoFilip Majhenič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Management človeških virov je v organizaciji odgovoren za zaposlovanje ljudi, ravnanje z njihovo učinkovitostjo, ugodnostmi in plačami ter za oblikovanje in prenovo kategorizacije zaposlenih. Kot odgovor na vedno bolj zahtevne zaposlene in hitro spreminjajoče se okolje organizacij je management človeških virov bil primoran dodati zraven tradicionalnih funkcij še nekaj sodobnih funkcij kot so upoštevanje enakosti in raznolikosti, nudenje družinskih programov zaposlenim in medkulturno usposabljanje. Tudi vedno večja ozaveščenost organizacij za okolje je v zadnjih letih močno vplivala na razvoj več različnih vrst managementa človeških virov. To so zeleni management človeških virov, trajnostni management človeških virov in elektronski management človeških virov ali e-HRM.
Z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij je nastala nova oblika dela, ki se imenuje delo na daljavo. Večina organizacij se je prvič srečala s delom na daljavo v zadnjih nekaj letih, vendar so podobni načini dela obstajali že v preteklosti. Način dela na daljavo je spodbudil spremembe v posameznikovem delovnem življenju na katerega so vplivali številni dejavniki, kot so demografske spremembe delovne sile, razvoj IKT v povezavi z zmanjšanjem povezanih stroškov in večjo razpoložljivostjo, želje zaposlenih po zunanjem izvajanju dejavnosti, spremembe v vrstah zaposlitve, zniževanje števila delovnih mest, ki so na voljo, čas, potreben za vožnjo na delo in posledično onesnaževanje okolja, vprašanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, gospodarski pritiski v poslovnem okolju, nepredvidljive spremembe, ki so posledice svetovne konkurence. Organizacije morajo zato skrbno načrtovati in prilagajati svoje pristope, da izkoristijo prednosti dela na daljavo, hkrati pa minimizirajo njegove slabosti. Pravilno ravnovesje in podpora zaposlenim sta ključna za uspešno implementacijo dela na daljavo in doseganje dolgoročne uspešnosti. . Eno izmed teh podjetij je tudi podjetje X, v katerem smo raziskali njihovo urejenost človeških virov in management le teh. Raziskali smo tudi, kakšen vpliv je imela doba dela na daljavo in vgradnja načina dela na daljavo v poslovanje na management človeških virov kot ga v podjetju X poznajo danes. Raziskavo smo si razdelili na dva dela. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj o splošnih podatkih podjetja X, do katerih nismo mogli javno dostopati. Drugi del intervjuja, ki so ga sestavljala strokovna vprašanja, smo razdelili na več področij.
Keywords: management človeških virov, delo na daljavo, prednosti, slabosti
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 25
Full text (2,64 MB) |
