| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 713
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Position control with parameter adaptation for a nano-robotic cell
Gregor Škorc, Jure Čas, Simon Brezovnik, Riko Šafarič, 2011, original scientific article

Abstract: This paper describes the development of a nano-assembly system, built up using linear piezo motors. The so-called nano-robotic cell is based on an X/Y manipulator, supported by three serving tables, movable within a Z axis, and aposition controlled using two different types of a bang-bang control methods. The presented application has been developed as a stand-alone application with the LabVIEW Real Time software package, a PCI-7356 servo controller card and a TMCM-090 stepper driver. Our experiments focused on two major problems present during the construction of nano-robotic assembly cells. The first one is a nonlinear characteristic of a linear piezo motor, which makes the use of classical control methods very limited. The second problem appears when a nano-robotic cell needs a bigger working space and at the same time, production demands that the manipulator moves more often over longer distances. In order to position in nano-resolution, the motors have to run at higher resolutions with smaller speeds. Therefore, long distance moves slow down the entire production process. Experiments on this system have shown that positioning within the nano-scale is possible, using a simple control method such as the bang-bang control method. Although positioning using this method is possible, certain limitations and weaknesses exists, making this simple method useless in nano-scale if higher speeds and longer move distances are needed. Certain changes in the basic control algorithm are proposed, which will ensure that the bangbang control method becomes useful within higher speeds and over longer distances. All recommendations are supported and backed- up by practical experimental results.
Keywords: nanorobotske celice, nanopozicioniranje, histerezni krmilnik, proizvodnja MEMS, realno-časovni LabView, nano-robot cells, nano-positioning, bang-bang controller, MEMS assembly, LAbVIEW, real time
Published: 10.07.2015; Views: 655; Downloads: 70
URL Link to full text

82.
KOMUNIKACIJA KRMILNIKA OBRAČALNE MIZE S KRMILNIKOM ROBOTA ACMA
Jernej Ribič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisana komunikacija med krmilnikom obračalne mize CU310PN in krmilnikom robota ACMA XR 701. V delu so predstavljeni robot ACMA, obračalna miza in njene komponente. Poudarek je na kontrolni enoti Siemens, ki skrbi za komunikacijo mize z ostalimi napravami. Nato je opisan električni del komunikacije s shemo, programiranje krmilnika April 5000 za povezavo med mizo in robotom ter programiranje na robotski komandni plošči. Komunikacija je načrtovana tako, da lahko operater robota iz komandne plošče pošilja ukaze za zasuk mize.
Keywords: komunikacija, obračalna miza, robot ACMA XR 701, kontrolna enota Sinamics CU310PN, krmilnik April 5000
Published: 26.11.2012; Views: 1101; Downloads: 121
.pdf Full text (1,87 MB)

83.
84.
KRMILJENJE NANOROBOTSKE CELICE S HAPTIČNO NAPRAVO
Simon Zapušek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen programski uporabniški vmesnik za komunikacijo med uporabnikom in realnim nanorobotom. Uporabniški vmesnik omogoča simulacijo na virtualnem modelu, ki posnema realnega nanorobota. Prav tako pa uporabniški vmesnik omogoča neposredno krmiljenje realnega nanorobota. Realni nanorobot ima pet translacijskih osi in prijemalo, deluje pa na osnovi piezoelektričnih aktuatorjev. Uporabniški vmesnik ponuja tri načine vodenja in sicer vodenje preko gumbov uporabniškega vmesnika, vodenje s haptično napravo in vodenje od točke do točke. Prav tako omogoča različne možnosti pogleda na model nanorobota, spremljanje želenega in dejanskega položaja in možnosti nastavitev komunikacije z realnim nanorobotom. Krmiljenje lahko poteka na daljavo, preko omrežja na osnovi UDP protokola. Uporabniški vmesnik je izdelan v programskem jeziku C++, virtualni model nanorobota pa v jeziku za modeliranje navidezne resnicnosti VRML.
Keywords: robotika, nanorobot, nanomanipulacija, haptika, hapticna naprava
Published: 12.05.2009; Views: 1852; Downloads: 155
.pdf Full text (6,37 MB)

85.
86.
87.
88.
89.
KLASIFIKACIJA TOPNOSTI PROTEINOV V PROSTORU BIOMEDICINSKIH KONCEPTOV TEKSTOVNE ANALIZE
Simon Kocbek, 2011, dissertation

Abstract: Proteini so pomemben del vsakega organizma in imajo številne pomembne funkcije, katere so v veliki meri odvisne od strukture proteina. Zadnja je mnogokrat predmet raziskav, kjer strokovnjaki izolirajo posamezen protein in proučijo njegove strukturne lastnosti. Na proces izolacije proteina v veliki meri vpliva njegova topnost, saj je protein z nizko stopnjo topnosti zelo težko izolirati. Prav tako so netopni proteini razlog za nekatere pomembne bolezni. Zaradi teh razlogov želijo strokovnjaki velikokrat vnaprej vedeti, kateri proteini imajo več možnosti za visoko stopnjo topnosti. Posledično so se razvile številne metode, ki uporabljajo tehnike nadzorovanega strojnega učenja za klasifikacijo topnosti proteinov. Te metode klasificirajo proteine v topne in ne-topne ter se uporabljajo za napovedovanje topnosti za nove primerke. V disertaciji predlagamo novo metodo za klasifikacijo topnosti proteinov, ki s pomočjo tehnik tekstovnega rudarjenja izlušči medicinsko znanje iz strokovne literature in ga predstavi v obliki atributov. Te atribute poimenujemo atributi biomedicinskih konceptov in predstavljajo novost na področju klasifikacije topnosti proteinov. Do sedaj uporabljene metode so namreč omejene z uporabo atributov, ki so večinoma izpeljani le iz sekvence proteina. V okviru disertacije tako podamo številne znanstvene prispevke. Predlagana je metoda za ekstrakcijo atributov biomedicinskih konceptov iz strokovne literature na podlagi imena oziroma identifikacijske številke proteina. Nadalje ponudimo originalno primerjavo metod, ki uporabljajo nove atribute, z metodami, ki ponujajo že uveljavljene atribute izpeljane iz sekvence proteina. Kot se pokaže v disertaciji, novi atributi doprinesejo k uspešnosti klasifikacije topnosti proteinov. Podan je tudi algoritem za implementacijo najuspešega klasifikatorja z atributi biomedicinskih konceptov. Zadnji prispevek vključuje novo medicinsko znanje, ki ponudi indice o tem, katere skupine besed in besednih zvez iz strokovne literature so najbolj povezane s topnostjo proteinov. Disertacija je sestavljena iz skupno osem poglavij, katera podrobno predstavijo teoretično ozadje področij, kot so nadzorovano strojno učenje, tekstovno rudarjenje ter struktura in topnost proteinov. Obsežen del disertacije je namenjen opisu proteinskih podatkovnih baz, ki ponujajo informacije o topnosti proteinov ter opisu razvite metode in njene primerjave z do sedaj uporabljanimi metodami. Izvedena je empirična primerjava dvajsetih baz sekvenčnih atributov, ki jim postopoma dodajamo nove atribute in spremljamo doprinose k uspešnosti treh pogosto uporabljanih klasifikacijskih metod.
Keywords: strojno učenje, klasifikacija topnosti proteinov, biomedicinski koncept, izbira atributov, tekstovno rudarjenje
Published: 10.11.2011; Views: 1712; Downloads: 125
.pdf Full text (3,74 MB)

90.
AGRA: analysis of gene ranking algorithms
Simon Kocbek, Rune Saetre, Gregor Štiglic, Jin-Dong Kim, Igor Pernek, Yoshimasa Tsuruoka, Peter Kokol, Sophia Ananiadou, Jun-ichi Tsujii, 2011, short scientific article

Abstract: Often, the most informative genes have to be selected from different gene setsand several computer gene ranking algorithms have been developed to cope with the problem. To help researchers decide which algorithm to use, we developed the Analysis of Gene Ranking Algorithms (AGRA) system that offers a novel technique for comparing ranked lists of genes. The most important feature of AGRA is that no previous knowledge of gene ranking algorithms is needed for their comparison. Using the text mining system FACTA (Tsuruoka et al., 2008), AGRA defines what we call Biomedical Concept Space (BCS) for each gene list and offers comparison of the gene lists in six different BCS categories. The uploaded gene lists can be compared using two different methods. In the first method, the overlap between each pair of two gene lists of BCSs is calculated. The second method offers a text field where specific biomedical concept can be entered. AGRA searches for this concept in each genelistsć BCS, highlights the rank of the concept and offers a visual representation of concepts ranked above and below it.
Keywords: genetic algorithms, genetski algoritmi
Published: 05.06.2012; Views: 1183; Downloads: 53
URL Link to full text

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica