| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Participativni proračuni občin v Sloveniji
Nuša Gračnar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Participativni proračun je sistem razporejanja sredstev proračuna, pri katerem sodelujejo in odločajo občani. Občina zato del sredstev občinskega proračuna nameni participativnemu poračunu. Občani imajo tako možnost predlagati projekte, za katere menijo, da so pomembni v kraju. Diplomsko delo zajema finančno področje občin v Sloveniji in področje participativnega proračuna slovenskih občin. Obravnava izvor ter sam začetek participativnega proračuna v svetu. Predstavljeni so različni primeri v svetovnem merilu, prav tako pa tudi primeri slovenskih občin, ki so takšen postopek že izvedle. Ugotoviti želimo, kako poteka participativni proračun in predstaviti njegove značilnosti. Analizirali bomo podatke glede na razširjenost po slovenskih mestnih in navadnih občinah ter ugotovili, kolikšen delež občinskega proračuna občine namenjajo participativnemu proračunu. Diplomsko delo je lahko v pomoč pri širjenju participativnega proračuna v Sloveniji. Mnogi državljani še vedno ne vedo, da takšen postopek obstaja in so morda zanj v svoji občini prikrajšani. Cilj je predstaviti pozitivne lastnosti, ki jih participativni proračun občanom prinaša.
Keywords: Občine, Slovenija, proračun, občani, participativni proračun, sodelovanje.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 336; Downloads: 41
.pdf Full text (931,96 KB)

2.
International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to Russia
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, original scientific article

Abstract: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Keywords: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 307; Downloads: 19
.pdf Full text (1,85 MB)
This document has many files! More...

3.
Spillover effects of economic policy uncertainty on adult and youth unemployment
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Natalia Levenko, Dejan Romih, 2023, original scientific article

Abstract: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Keywords: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 258; Downloads: 15
.pdf Full text (3,89 MB)
This document has many files! More...

4.
Dinamika in analiza inflacije ter odziv denarne politike v evroobmočju
Matej Dogša, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 380; Downloads: 100
.pdf Full text (2,13 MB)

5.
Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blaga
Dejan Romih, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Keywords: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 490; Downloads: 106
.pdf Full text (13,74 MB)

6.
Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državah
Žiga Beranič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Keywords: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 642; Downloads: 80
.pdf Full text (2,15 MB)

7.
Pomen javnih in zasebnih investicij pri spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji
Jaka Plaznik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o učinkih javnih in zasebnih investicij na gospodarsko rast. Pojasnili smo pojme bruto investicije, bruto investicije v osnovna sredstva, investicije v zaloge; ločeno smo predstavili javne in zasebne investicije. Zasebne investicije smo nadalje razčlenili na podjetniške investicije, investicije gospodinjstev in investicije v stanovanja. Pri javnih investicijah smo prikazali njihovo strukturo in ugotovili, da največji delež teh predstavljajo investicije za socialno varnost. Prikazali smo tudi razmerje med investicijami države in lokalnih oblasti. V enem izmed poglavij smo definirali dejavnike investicij in dejavnike gospodarske rasti. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Ameca in Eurostata preverjali povezanost med investicijami in gospodarsko rastjo. Naredili smo pregled javnih in zasebnih investicij držav, članic Evropske unije, ter prikazali prispevek investicij h gospodarski rasti. Zaradi preglednosti smo glede na absolutno vrednost investicij za časovni interval od leta 2000 do leta 2020 države razdelili v tri skupine. Prikazali smo, da so v celotnem opazovanem obdobju zasebne bruto investicije po obsegu večje kot javne. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ javnih investicij v preučevanem obdobju v Franciji, z vrhom leta 2009, največ zasebnih pa v Nemčiji, z vrhom leta 2019. Ti dve državi precej odstopata, sledi jima Italija, ki je največ zasebnih investicij zabeležila leta 2019, največ javnih pa leta 2009. Slovenija je po svojih javnih in tudi zasebnih investicijah v rangu Malte, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Luksemburga, Bolgarije in Hrvaške. V diplomskem delu smo izračunali korelacijo med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP ter med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij. Ugotovili smo, da je med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP pozitivna povezanost v večini (20 od 27) držav, med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij pa v vseh državah.
Keywords: javne investicije, zasebne investicije, gospodarska rast, korelacijski koeficient
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 565; Downloads: 91
.pdf Full text (1,90 MB)

8.
Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski uniji
Špela Perko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Keywords: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 616; Downloads: 44
.pdf Full text (1,34 MB)

9.
Analiza in pomen naftnega trga v 21. stoletju
Luka Nežmah, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V ekonomski teoriji velja oligopol za eno izmed osnovnih tržnih struktur, katere osnovne značilnosti so malo število ponudnikov na trgu, relativno nizka stopnja diferenciacije med proizvodi ponudnikov in visoke vstopne ovire. Enake značilnosti ima tudi svetovni naftni trg, zato ga uvrščamo v to tržno strukturo. Naftni trg in njegovi proizvodi še vedno poganjajo več kot polovico svetovnega gospodarstva, za kar na vidiku še ni alternative. Naftni trg velja za enega izmed redkih, ki mu tržno dinamiko na svetovni ravni narekuje odkrit kartel. Govorimo o mednarodni organizaciji držav izvoznic nafte ali krajše OPEC, ki s svojimi posegi skrbi za stabilnost naftnega trga in ohranjanje tržnih deležev držav članic kartela. V diplomskem delu preučujemo in analiziramo dogajanja na naftnem trgu v 21. stoletju. Predstavimo povpraševanje in ponudbo na tem trgu po svetu, raziščemo, kateri gospodarski sektor je največji porabnik naftnih derivatov, analiziramo cene surove nafte in pojasnimo, kaj se je z naftnim trgom dogajalo med pandemijo covid-19. Pregledno predstavimo tudi specifike slovenskega naftnega trg, pri čemer ugotavljamo, da je liberalizacija naftnega trga v Sloveniji povzročila dvig maloprodajnih cen naftnih derivatov. Prav tako pokažemo, da kljub veliki volatilnosti naftnih cen obstaja korelacija med inflacijo v Evropi in Združenih državah Amerike ter rastjo cen surove nafte (Crude WTI in Brent).
Keywords: tržne strukture, oligopol, naftni trg, liberalizacija, inflacija
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 480; Downloads: 72
.pdf Full text (1,51 MB)

10.
Ekonomski dejavniki izvolitve županov
Blaž Zajc, 2021, master's thesis

Abstract: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Keywords: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 707; Downloads: 67
.pdf Full text (1,91 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica